Vsi smo
pod vtisom ponovnega prodiranja novega koronavirusa, ki zdaj že ni več tako
nov. Navodila, ki jih dobivamo od civilnih in cerkvenih oblasti, naj bi nas in
vse druge obvarovala pred okužbo. Držali se jih bomo, da ne bomo ne sebi ne
drugim povzročili škode. Ljubezen do sebe in bližnjega to narekuje, pa tudi
ljubezen do Boga, ki je stvarnik, odrešenik in posvečevalec vseh. Pri tem je
potrebna krepost prilagodljivosti, prave modrosti, potrpežljivosti, ponižnosti
in vztrajnosti. Kljub temu da se vsi borimo proti temu virusu, pa se lahko tudi
česa naučimo. Naj bo navedenih nekaj misli.
Človek
je postal ob velikem napredku na vseh področjih domišljav, da vse zmore. Mali
koronavirus ga bo učil majhnosti, ponižnosti in skromnosti. Doživljamo, kako
smo krhki in ranljivi. Novi koronavirus nas bo prisilil k bolj skromnemu
življenju. To je težko sprejeti, ker smo se v marsičem razvadili in zato niti
hrane niti drugih potrebščin ne znamo prav ceniti.
Hkrati
naj bi se poglobili v Jezusov nauk, da človek ne živi samo od kruha. Na Boga in
duhovno življenje je človeštvo v večini pozabilo. Vsi naj bi se zamislili ob
vprašanjih: Od kod smo in kam gremo? Kaj je smisel našega življenja? Ali ima
kakšen pravi pomen naše pretirano pehanje samo za materialnim napredkom? Vsi
kristjani bi morali na dnevni red postaviti molitev. Kdor moliti ne zna, naj se
na morje poda, pravi pregovor. To razburkano »morje« nam prinaša novi
koronavirus.
Imeti
bomo morali bolj pozorne oči, pripravljene roke in čuteče srce za ljudi, ki so
in bodo v različnih stiskah in potrebah.
Naj nam
Mati Marija, ki je Zdravje bolnikov, Tolažnica žalostnih in Sedež modrosti,
pomaga na vseh naših potih, da bomo premagali vse težave in skupaj napredovali na
poti svetosti do končnega Cilja, ki je Bog sam.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar