Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 24. januar 2021

SKRIVNOST KRIŽA

Tu bomo objavljali sestavke iz knjige: p. Branko Petauer OCist, Vzpon na goro Golgoto, Stična 2007. Besedilo je primerno prav za današnji čas, ko zaradi novega koronavirusa doživljamo posebno preizkušnjo. Dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, je med drugim zapisal: »Knjiga p. Branka čudovito izraža to, kar je zapisal že kipar Meštrovič: 'Če spoznaš skrivnost Ljubezni, boš rešil uganko Smrti in boš začel verovati v večno Življenje.' Vzpon na goro Golgoto ni samo neka nova teologija o smislu križa in trpljenja, ampak je pravi biser, ki je zasijal iz bogate eksistencialne izkušnje, molitve in duhovnih iskanj p. Branka. Prepričan sem, da bo vse, ki boste to delo brali in ob tem premišljevali, duhovno obogatilo in pomagalo, da boste v križu odkrivali 'odrešujočo bolečino', kot je zapisal Janez Pavel II.«

sobota, 23. januar 2021

1. Večni Oče

V posvetitveni molitvi za posameznike in družine ter zaključene skupine se pomenljivo najprej obračamo na nebeškega Očeta: »Večni Oče, v Svetem Duhu se hočem posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu, da bi bil vedno bolj predan in zvest tvoj otrok.« Nebeški Oče je začetek in končni smisel vsega. Od njega kot Stvarnika smo vsi izšli. K njemu se vsi vračamo.

Bog je naš Oče, Oče vsakega posameznika in vsega človeštva, vseh ljudi vseh časov. Še posebej je Oče vseh kristjanov. »Nič ni veličastnejšega in bolj vredno časti za kristjana kakor nositi vzvišeno ime Božjega otroka,« pravi sv. Janez Vianney. V čudoviti molitvi, katero nas je naučil Jezus Kristus, se obračamo na Očeta: »Oče naš, ki si v nebesih.« V mašni daritvi, ki je najsvetejše opravilo na zemlji, so vse osrednje molitve usmerjene na nebeškega Očeta. On v Svetem Duhu posveti kruh in vino v Kristusovo telo in kri.

Pot, po kateri se vračamo k Očetu, posrednik med nami in Očetom, je njegov Sin Jezus Kristus. Sam je namreč rekel, da je pot. Sam je to utemeljil z besedami: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Jn 14,5). Ko se izročimo Marijinemu brezmadežnemu Srcu in se po njem posvetimo in izročimo Jezusovemu presvetemu Srcu, si zavestno izberemo Jezusa za pot k Očetu. Izberemo si Jezusa, ki je Ljubezen in učitelj naše ljubezni. Iz ljubezni do nas je dal življenje za nas, da bi bili tudi mi pripravljeni dati življenje zanj ter za brate in sestre. Po njem bomo gotovo prišli domov k Očetu. Čim bolj bomo po ljubezni povezani z Jezusom, tem bolj bomo že zdaj, v tem življenju, doma pri Očetu. Kako nekaj čudovitega je imeti Boga za Očeta!

Jezus Kristus je bil vse svoje življenje v sinovski ljubezni popolnoma usmerjen na Očeta. S tem nam je najbolj nazorno pokazal, kje je naš cilj. Usmerjenost na Očeta se je še posebej pokazala v Jezusovi molitvi in v izpolnjevanju Očetove volje. Vse Jezusovo življenje je bilo prežeto z molitvijo. Z njo je posvečeval svoje delo in trpljenje. Z molitvijo je začenjal dan in čez dan je pogosto molil, da bi priklical Očetov blagoslov na svoje odrešenjsko delovanje. Pred važnimi dogodki je svojo molitev podvojil in je večkrat noč prečul v molitvi. Vse svoje življenje je Jezus izpolnjeval Očetovo voljo, tudi v trpljenju. Očetova volja mu je bila kakor jed (prim. Jn 4,34).

Bog Oče je skupaj s Sinom in Svetim Duhom večen. Na svetu je vse podvrženo zobu časa. Vse je minljivo. Rojstvu sledi smrt, nastajanju izginjanje. Samo Bog je večen. Ko bomo doma pri Očetu, bomo tudi mi deležni njegove večnosti. Kako tolažljiva je ta misel na večnega Očeta ob neprestani potopljenosti v minljivost!

Ko je cesarica Evdoksija izgnala patriarha sv. Janeza Zlatoustega iz Carigrada, se je tolažil: »Kamorkoli grem, vedno je nebo nad menoj in tam stanuje moj Oče, ki me je ustvaril iz nič in ki bo gotovo tudi zdaj zame očetovsko skrbel, me vodil, ljubil in tolažil, oblačil in preživljal. Povsod morem moliti k Očetu, ki je v nebesih.«

 

petek, 22. januar 2021

ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS Molitev posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu (1)

V časih preizkušnje, v katerih živimo, je zelo pomembno, da poglobimo svoje vezi z Jezusom ter njegovo in našo materjo Marijo. Kako? Odličen način je dobro pripravljena posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu in redno obnavljanje te posvetitve. To storimo s posebno molitvijo, ki so jo odobrili naši škofje. Z dobro duhovno pripravo in potrebno razlago je tretjina župnikov organizirala takšno posvetitev v času priprave na veliki jubilej leta 2000. Precej vernikov se je posvetilo ali obnovilo posvetitev tudi pozneje. Nekateri obnavljajo posvetitev vsako leto ali celo vsak dan.

V vsaki številki našega glasila se bomo poglabljali v posvetitveno molitev. Naj bo to spodbuda, da bomo v soglasju z besedilom tudi živeli.

p. Anton

 

četrtek, 21. januar 2021

Marta Robin in Marija

Pater Faure (1873–1955), župnik v malem francoskem mestecu, je zapisal v svoj dnevnik, da je novembra 1922 Marta Robin pred oltarjem Device Marije prejela rano Ljubezni. Zapis se glasi: »Pozabil sem povedati, da je Marta na začetku novembra 1922 prejela rano Ljubezni pred oltarjem Device Marije (…) Vse njeno življenje in njeno vsakodnevno delo na kmetiji je bilo prepojeno z njeno globoko povezanostjo z Marijo«.

Nato navaja Martin zapis, ki govori o njeni predanosti Devici Mariji: »Zelo rada prav vse svoje zadeve zaupno in slepo izročam v roke te nežne in ljubeče Matere, ki čedalje bolj ščiti svojega otroka. Z njeno pomočjo bi rada spremenila svoje naravno življenje v nadnaravno. Prav vse mi lahko uspe, če omogočim njej, da mi pomaga, in če jo prosim s tem otroškim zaupanjem, pred katerim ona nikoli ne odpove.

Oh Mati moja, kraljuj v moji duši, stori, da v meni kraljuje Jezus! V tvoje blagoslovljene roke izročam vsa dejanja svojega življenja, da jih ti izročiš mojemu Kralju in Gospodu Jezusu.«

 

sreda, 20. januar 2021

Marija je mati življenja v Kristusu.

Zaradi Marijinega »zgodi se« lahko trdimo, da je Marijino zadržanje v času celotnega zemeljskega življenja njenega Sina razsvetljevala Božja Modrost. Eva ni bila pokorna Božji volji in je zato dala življenje človeštvu, ki je bilo globoko zaznamovano z grehom. Nasprotno pa je bila Marija obdana z Božjo navzočnostjo. V trenutku oznanjenja se Marija ni nahajala pred kačo ali demonom ampak pred Gospodovim angelom. Ker je bila na popolnoma spontan način pokorna Gospodovemu glasu, je Marija rodila življenje in uvedla novo človeštvo: je Mati življenja v Kristusu.

Kardinal Dieudonné Nzapalainga

Vir: Centralafrique-presse

 

torek, 19. januar 2021

Meditacija

Kaj bi mi lahko še dal, o Bog, ko si mi podaril samega sebe? Tvoje v ljubezni do mene goreče Srce ti je prišepnilo še en dar, da, še drug dar! Naročil si nam, naj postanemo otroci, če hočemo vstopiti v nebeško kraljestvo (prim. Mt 18,3). Dobro veš, da otrok potrebuje mater. Ti sam si postavil ta zakon ljubezni.

Zato si v svoji dobroti in usmiljenju za nas ustvaril Mater, poosebljenje tvoje dobrote in neskončne ljubezni. Ko si visel na križu na Golgoti, si jo podaril nam in nas njej …

Poleg tega si se, o Bog, ki nas ljubiš, odločil, da nam jo daš kot vsemogočno delivko in posrednico vseh svojih milosti. V ničemer je ne zavrneš, ampak tudi Ona v ničemer ni sposobna zavrniti nikogar … Kdo se bo torej mogel pogubiti? Kdo ne bo prišel v raj?

sv. Maksimilijan Marija Kolbe