Za dobro molitev je najprej potrebna globoka vera in iskrena ljubezen do Boga. Molitev je hčerka vere. Če ni matere, tudi hčerke ni. Vera je kot daljnogled, ki nam stvari, ki so še daleč in nerazločne, približa in poveča. Bog je naš Stvarnik. Ohranja nas v bivanju. On nam je vedno blizu: »Ni daleč od nikogar izmed nas. Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17, 27 sl.). Bog nam je bolj blizu, kot smo mi sami sebi. Boga tikamo. Z njim se da pogovarjati o vsaki stvari. Za dober pogovor pa je važno, da znamo poslušati. Pri dobri molitvi gre za poslušanje Boga in za naš odgovor. Potrebni smo Boga. Imeti bi morali lakoto in žejo po Bogu. Zato ne smemo biti navezani na materialne dobrine: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb« (Mt 6,33 sl.). Jezusove besede moramo vzeti zares in upati proti upanju. Vera je gledanje z Božjimi očmi.
Molitev je tudi hčerka ljubezni. Če je med Bogom in nami ljubezen, ni težko moliti. Bog je ljubezen. Povezan je z vsakim našim korakom, je središče vsakega našega dejanja. On naj bo povsod naš spremljevalec, sopotnik. Molitev je najvišja dejavnost človeka in dosega svoj vrh v sveti maši, Kristusovi in naši daritvi. Dober kristjan ves svoj dan daruje Bogu že zjutraj, ko vstane: svoje misli, besede, dejanja, veselje in trpljenje. Če gre k sveti maši, vse to vključi v mašno daritev. Če ne gre k maši ob delavnikih, lahko tudi na daleč vse svoje življenje vključuje v mašne daritve, ki se darujejo po vsem svetu vseh 24 ur na dan. Tudi med delom naj naša misel vsaj za hip poleti k Bogu. Tako bo tudi poklicno delo vedno bolj postajalo molitev. Da bo to v resnici, so nujno potrebni posebni časi za molitev. Če se hočemo dati na razpolago ljudem, se moramo dati najprej vsega na razpolago Bogu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar