Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 31. maj 2018

Odpoved, askeza, duhovni boj

Vsi čutimo, da je človekovo življenje stalen boj in nenehno prizadevanje.
Nočem nenadoma postati najvišji, ampak hočem polagoma napredovati.
Za pametnega človeka je njegov vinograd njegovo življenje, njegova duša in njegova vest. Pametni ne pusti v sebi nič neobdelanega in zapuščenega. Neumnež ne ravna tako: pri njem najdeš vse zanemarjeno, vse na tleh ležeče, vse neobdelano in umazano.
Hudič ima s svojimi pomočniki vedno le slabe namene in želi škodovati, vendar ne more nič storiti dobrim, katerim je rečeno: »Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro!« (1 Pt 3,13). Nikakor ni mogoče škodovati dobrim, saj jim hudič pravzaprav le pomaga k dobremu, čeprav noče.
sv. Bernard

sreda, 30. maj 2018

Zgodi se Tvoja volja

Ribičev sin je s trnkom lovil ribe. Želel si je, da bi prijela prav velika riba. Takoj nato je začutil, da je riba zagrabila vabo. Začel je z vso močjo vleči, toda riba je bila močnejša, zato je dečka potegnila v vodo. Priskočil je oče, ki je v bližini raztegoval in pregledoval mreže. Pomagal je sinu na breg. Nato ga je poučil: »Sin moj, ni vedno dobro, če se naše želje uresničijo.«
Prositi smemo za duhovne in materialne dobrine. Kakor nam kaže očenaš, imajo duhovni darovi prednost. V prosilni molitvi mi nekaj pričakujemo od Boga, a pozabljamo, da tudi Bog nekaj pričakuje od nas. Osrednja prošnja v očenašu je: Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Pri vseh naših prošnjah je treba upoštevati, da je odločilna Božja volja. Če nam je prosilna molitev pomagala k večji pripravljenosti za spolnjevanje Božje volje, jo je Bog na čudovit način uslišal, čeprav morda nismo dobili tistega, za kar smo prosili. Če bi nam Bog vedno dal tisto, za kar ga prosimo, nam bi bilo zaprošeno lahko v duhovno škodo. Mi sami pogosto niti ne vemo, kaj je za nas resnično dobro, dobro predvsem z vidika večnosti.
Najbolje bo za nas na zemlji in po smrti v nebesih, če se bomo ravnali po nasvetu sv. Avguština, ki ga je dal vdovi Probi:
»Kar se torej zgodi proti naši prošnji, moramo potrpežljivo nositi, se za vse Bogu zahvaljevati in prav nič ne smemo dvomiti, da se je moralo zgoditi, kar je bila Božja in ne naša volja. Tak zgled nam je dal tudi naš Srednik, ko je bil rekel: »Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene,« a spremenil svojo človeško voljo, ki jo je imel po učlovečenju, in takoj pristavil: »vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti, Oče.«
p. Anton

torek, 29. maj 2018

Prosilna molitev ni čarovnija

Prosilna molitev je čisto nekaj drugega, kakor so magični ali čarovniški obrazci. Človek hoče s čarovniškim obrazcem nekako prisiliti Boga, da bi mu bil naklonjen. Pri takšnem obrazcu je bistvena natančnost in razne drobne okoliščine. Pri pravi prosilni molitvi je bistvena vera in človekovo srce, vse zunanje pa je drugotno. Kristjanova prosilna molitev ima na žalost večkrat čarovniške prvine. To je takrat, kadar hoče na vsak način nekaj od Boga izsiliti; takrat, kadar prihaja človek pred Boga brez prave ponižnosti in pripravljenosti na sprejem njegove volje, pa naj bo kakršnakoli.
Sv. Bernard pravi, da je tisti, ki slabo moli, a kljub temu pričakuje, da bo uslišan, podoben človeku, ki je prinesel v mlin slabo žito, pričakuje pa lepe moke.
Če smo vedno pripravljeni Boga poslušati, naše prošnje pred Bogom ne bodo zahteve. V molitvi gre za to, da bi svojo voljo čimbolj podredili Božji volji, kajti tisto, kar je po Božji volji, je tudi za nas vedno najboljše. V dobri prosilni molitvi se borimo proti svoji nepopolnosti, zlasti proti svoji sebičnosti.

ponedeljek, 28. maj 2018

Molitev spreminja najprej nas

Bog na podlagi naše prosilne molitve posega najprej v nas in nas spreminja, napravlja boljše in duhovno močnejše. Ne gre torej najprej za to, da bi se na podlagi naše prosilne molitve nekaj spremenilo zunaj nas, temveč da bi se mi spremenili. Tako bomo sposobni, da bomo Božjo voljo spoznali. Hkrati nam bo Bog dal dovolj moči, da jo bomo spolnili. Če naša molitev ne vodi do soglasja naše volje z Božjo, ni dobra.
Andrew Knowles v knjigi Odkrivajmo molitev postavlja vprašanje: »Kako naj molimo, ko se nam pripeti najhujše?« Takole odgovarja: »Edini način, da v svoji tragediji najdemo smisel, je pogled na Križanega. Trpljenja, ki ga je pretrpel, ni sam povzročil. Bil je samo žrtev vsega zla, ki je v človeku – napuha, strahu, hinavščine, krivice in jeze.
Temu seznamu lahko dodamo svoj seznam naravnih katastrof, strašnih nesreč in grozljivih pomot ... Vendar nam Jezusovo trpljenje na križu in njegovo zmagoslavno vstajenje jasno oznanjata, da trpljenje in smrt nista zadnja resničnost.«
Sveti Avguštin je rekel, da Bog ne bi bil nikoli dovolil zla na svetu, če ga ne bi mogel obrniti v dobro. To prepričanje odmeva tudi iz Pavlovih besed: »Vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28).

nedelja, 27. maj 2018

Bog odgovarja tudi z molkom

Bog na naše prošnje pogosto odgovarja z molkom. Lahko smo tega Božjega molka sami krivi, ker naša prosilna molitev ni bila takšna, kakršna bi morala biti. Lahko pa je naša molitev v redu, a Bog vseeno molči, včasih celo zelo dolgo. Tu gre za Božjo skrivnost, ki je ne moremo do konca doumeti. Bog nam hoče s tem svojim molkom pomagati, da duhovno napredujemo, da prerastemo svoj način gledanja, da se postavimo na Božje stališče. Priti moramo do te stopnje, da bomo v molitvi prosili za tisto, kar nam hoče dati Bog. To je za nas najboljše.
Če Bog na našo prosilno molitev molči, to ne pomeni, da se je od nas oddaljil, da nas je zapustil. Božji odgovor z molkom je način, kako nas je Bog v tem trenutku uslišal. Nemški teolog Karl Rahner pravi: »Dokler so naše roke sklenjene – sklenjene tudi sredi najstrašnejšega propadanja –, dotlej nas obdaja – nevidno in skrivnostno, toda resnično – Božja naklonjenost; in ko padamo v brezno in smrt, padamo v resnici le v brezno večne ljubezni.«

sobota, 26. maj 2018

Molitev mora imeti potrebne pogoje

Bog ne usliši tistega, ki nasprotuje njegovim načrtom (prim. Job 38,2), onega, ki nasprotuje njegovim izvoljenim (prim. Joz 24,10), brezbožnega, krivičnega, nezvestega (prim. Jer 3,4s; Oz 8,2s; Mal 2,17; Job 27,8s; Prg 15,29). Značilno pravi Bog po preroku Izaiju:                            »Četudi še toliko molite, vas ne poslušam: vaše roke so polne krvi« (Iz 1,15).
Podobno po preroku Miheju: »Nekega dne bodo vpili h Gospodu, pa jih ne bo uslišal; takrat bo skril pred njimi svoje obličje, zavoljo zločinov, ki so jih izvršili« (Mih 3,4).
Tudi Nova zaveza govori o vzrokih, zakaj naša molitev večkrat ni uslišana. To je zaradi kakšne pomanjkljivosti pri prosilcu: »Če pa komu izmed vas manjka modrosti, naj si jo izprosi od Boga in mu jo bo dal, saj jo rad da vsakomur, ne da bi mu kaj očital. Prosi pa naj jo v veri in nič naj ne omahuje; omahljivec je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter vzdiguje in premetava. Tak človek naj ne pričakuje, da bo kaj prejel od Gospoda« (Jak 1,5–7).
»Prósite, pa ne prejmete, ker prosite s slabim namenom, zato da bi potešili svoja poželenja« (Jak 4,3).
»Preljubi, če nas pa naše srce ne obsoja, se lahko zanesemo na Boga in dobimo od njega vse, za kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč« (1 Jn 3,21s).
Da bo naša molitev uslišana, se moramo najprej spreobrniti. Prositi je treba brez omahovanja, z zaupno vero in dobrim namenom. Spolnjevati je treba vse Božje zapovedi. Dalje je treba Boga prositi po njegovi volji: »Zanesemo se, da nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, kadar ga česa prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili« (1 Jn 5,14s).

petek, 25. maj 2018

Nobena dobra prosilna molitev ni izgubljena

Neki redovnik navaja lepo primero, ki nas pri 'neuslišani' prošnji usmerja k potrpežljivosti: »Molitev večkrat občutim kot pogozdovanje. Sadiš drevesa, pa ne boš videl in užil njihovih sadov. Veš pa, da bodo nekomu potrebna in da mu bodo koristila. Človek je pač tako ustvarjen, da rad vidi sadove svojega dela; v njih vidi svojo uresničitev. Molitev pa je večkrat skregana z logiko 'uspešnosti' in 'učinkovitosti'. Zato je razumska logika lahko večkrat velika ovira molitvi.«
Jezus uči, da »vsak, kdor prosi, prejme« (Lk 11,10). Bog prosilno molitev vedno usliši, da so le izpolnjeni pogoji, ki so potrebni za dobro prosilno molitev. Usliši pa jo pogosto drugače, kakor si mi zamišljamo. Ne gre za obljubo avtomatičnega prejema prav tistega, kar prosimo.
Jezus po Mateju govori splošno o »dobrem«: »Koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo« (Mt 7,11). Po Luku Jezus zaključi govor o molitvi z besedami, ki poudarjajo Svetega Duha kot Očetov dar tistim, ki se na Očeta obračajo s prosilno molitvijo: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre reči, koliko bolj bo nebeški Oče obdaril s Svetim Duhom tiste, ki ga prosijo« (Lk 11,13).
Že v Stari zavezi je Bog po preroku Jeremiju govoril izgnancem v Babilonu: »Če me boste klicali in boste prišli molit k meni, vas uslišim. Če me boste iskali, me boste našli. Da, iščite me z vsem svojim srcem, in dal se vam bom najti, govori Gospod« (Jer 29,12–14).
Toda Bog ni uslišal vsake prošnje. Pisatelj Žalostink toži: »Z oblakom si se ogrnil, da molitev ni predrla« (Žal 3,44).

četrtek, 24. maj 2018

Zakaj Bog naših molitev ne usliši?

Bog nam večkrat ne da tistega, za kar ga prosimo.

Sv. Ivana Frančiška Šantalska je živela v srečnem zakonu globoko krščansko življenje in se odlikovala v dobrodelnosti. Bila je pripravljena na velike žrtve, a ne na največjo. Štirinajst dni po rojstvu njene zadnje hčerke je njenega moža po neprevidnosti ustrelil neki sorodnik. Po tednu dni je umrl. Ob njem je Ivana molila: »Gospod, vse mi vzemi, le njega mi pusti!« A ni bila uslišana in je pri 28 letih postala vdova s štirimi otroki. Ko je udarec prebolela, se je posvetila molitvi in pokori. Pod vodstvom sv. Frančiška Saleškega je dozorela v svetnico in ustanoviteljico sester obiskovalk, ki skrbijo za bolnike in reveže ter za vzgojo ženske mladine.
Neuslišane prošnje današnji človek pogosto doživlja kot veliko težavo za svojo vero. Večkrat mu je to izgovor, da opusti versko prakso in končno vero v Boga. Pravilni odgovor daje Jezus v svoji molitvi na Oljski gori. Kdo je v tako težkem položaju, kakor je bil on? Zunanji izraz tega silnega trpljenja je bil krvavi pot. Njegova duša je bila žalostna do smrti. Molil je: »Aba! Oče, vse ti je mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« (Mr 14,36).
Besede »vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti« je Jezus spolnjeval vse življenje, saj je bilo spolnjevanje Očetove volje celo njegova jed. V očenašu je učil, naj molimo:
»Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.«
Jezus kljub silno težkemu položaju vnaprej sprejema Očetovo voljo. Takšna pripravljenost za spolnjevanje Očetove volje je poseben Očetov dar, za katerega je treba prositi in z njim sodelovati. To izraža tudi Jezusovo naročilo: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno« (Mr 14,38). Moliti moramo, da nam ne bo v pogubo, če ne bomo uslišani tako, kakor sami želimo.

sreda, 23. maj 2018

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

Napredovali smo za 3 zrna. Molimo in se žrtvujemo za duhovne poklice (za mlade, ki se odločajo, za bogoslovce in duhovnike, redovnice in redovnike ter misijonarje) in njihovo stanovitnost. To pomeni tudi molitev za dobre in požrtvovalne družine in sploh za našo domovino, da bi se spreobrnila in živela po Kristusovem evangeliju. Potem bo vseh duhovnih poklicev dovolj. Eno zrno na plakatu vsebuje 500 rožnih vencev ali 500 delavniških mašnih daritev ali ustreznih drugih molitev ali žrtvovanje svojega trpljenja v ta namen. Bog povrni vsem, ki vztrajno sodelujete. Dobro je, če se v molitvi združi več oseb v molitveno skupino. Najbolje, da mi občasno sporočate molitvene sadove na: Anton.Nadrah@rkc.si

torek, 22. maj 2018

V času državljanske vojne v Španiji (1936–1939)

Med »čistilno akcijo«, katere cilj je bil očistiti mesto vseh verskih simbolov in predmetov, so anarhisti skušali prevrniti Marijin kip, pa ni šlo! Lahko bi rekli, da ga je skrivnostna moč držala trdno na mestu. V tistem trenutku se je v svojem fanatizmu eden od napadalcev povzpel na podstavek kipa, da bi ga obglavil. Uspelo mu je, v veliko veselje njegovih tovarišev, ki so evforično izražali svoje sovraštvo do vere okrog obglavljenega Marijinega kipa.
Čez kakšen teden je anarhist obiskal zdravnika in mu pokazal svojo bolno roko … Ob pogledu nanjo, je zdravnik osuplo vzkliknil: »To so vendar madeži gobavosti.« Zdravnik, vedno bolj osupel, skuša poiskati vzrok bolezni: »Ste bili v stiku z gobavci?« Ne! »Ste bili v stiku s tujci, ki so prišli iz Afrike ali Azije?« Ne! »Kdaj ste opazili madeže na roki?«
Ob tem vprašanju nesrečnež bruhne v jok in pove, da so se ti znaki pojavili na dan, ko je obglavil Marijin kip.

ponedeljek, 21. maj 2018

Duhovni boj v središču 'fatimske šole' Pogovor z nadškofom Turnškom za revijo Fátima Luz e Paz

Dr. Marjan Turnšek je spregovoril v intervjuju za revijo Fátima Luz e Paz o aktualnosti fatimskega sporočila, ki ga v Sloveniji intenzivno živijo. Pogovarjala se je Cátia Filipe.

Fatima Luz e Paz (FLP) – Kako ste v Sloveniji preživeli slovesnost stote obletnice prikazovanj?

Marjan Turnšek (MT) – V Sloveniji smo se pripravljali na slovesnost stote obletnice z romanjem kipa Naše Ljube Gospe od maja do oktobra 2016, in to je bilo za mnoge vernike čudovito in milosti polno doživetje. To vse je bilo kakor pravi misijon Naše Ljube Gospe v Sloveniji.
Slovesnost stote obletnice se je začela z obhajanjem spokorne pobožnosti prvih sobot, v mnogih občestvih od januarja do maja, v drugih od maja do oktobra. Mnoge molitvene skupine so molile rožni venec vsak trinajsti dan v mesecu v svojih cerkvah. Pomenljiva je bila tudi pobuda, med katero so družine sprejele manjši kip Naše Ljube Gospe iz Fatime od maja do oktobra 2017 in nato molile rožni venec pred kipcem. Bila so številna romanja v Marijina središča, tudi v Fatimo. V vsaki škofiji je bila med majem in oktobrom vsak mesec škofijska jubilejna slovesnost. 14. oktobra smo obhajali slovesnost stote obletnice na narodni ravni v stiškem samostanu. Na to slavje so bili povabljeni tudi Hrvatje, od katerih se je te slovesnosti udeležilo skupaj s petimi škofi nad dva tisoč verniki. Skupaj je bilo prisotnih približno šest tisoč romarjev. Tako smo imeli tudi resnično slovesni zaključek jubilejnega leta, resnično bogat z duhovnimi milostmi.

(FLP) – Kaj ostaja po slovesnosti stote obletnice?

(MT) – V novembru 2017 je bilo vseslovensko romanje v Stično v zahvalo za vse duhovne milosti. Nekatere molitvene pobude bodo ostale žive tudi v prihodnje. Fatimsko sporočilo – Molite, molite in darujte žrtve za mir in spreobrnjenje grešnikov! – je v Sloveniji zelo močno. Spokorna pobožnost prvih sobot bo ostala še naprej. Prizadevamo si tudi za to, da bi se pripravile majhne skupine »pastirčkov«, ki naj bi skupaj molile in naprej razširjale fatimsko sporočilo.

(FLP) – Je fatimsko sporočilo aktualno in ali lahko ostane živo še nadaljnjih sto let?

(MT) – Verjamem, da fatimsko sporočilo praktično nima konca in bo ostalo aktualno vse do konca sveta. Zlo je realnost v našem svetu in bo tudi ostalo, toda tudi dobro je realno in močno in Bog bi rad, da bi vsi sodelovali pri pozitivni spremembi sveta z dobrim, ki ga imamo.

(FLP) – V maju nas je spomnil papež Frančišek na to, da »imamo Mater«. Kako lahko odgovorimo na poziv, ki nam ga je zapustila Naša Ljuba Gospa v Fatimi?

(MT) – Otroci izkazujejo svojo ljubezen svoji materi s pokorščino njenim besedam, njenemu načinu življenja, tako tudi mi to vršimo v odnosu do naše nebeške Matere. Verjamem, da bi bilo Naši Ljubi Gospe všeč, ko bi videla, kako se bojujemo proti vsakršnemu zlo in delamo dobro; duhovni boj je namreč v jedru »fatimske šole«.

(FLP) – Fatimsko sporočilo je sporočilo miru. Ali lahko svet, ki je poln konfliktov, najde tu rešitev?

(MT) To, kar Marija pravi, je resnično! Nobena druga rešitev za konflikte ne obstaja kakor molitev in žrtev; molitev rožnega venca in žrtvovanje vsakodnevnega življenja. Vse to vodi k spreobrnjenju, najprej nas samih, nato pa tudi drugih. Zlo se lahko premaga samo z dobrim.

nedelja, 20. maj 2018

Upodobitev po Jezusovem in Marijinem Srcu

Fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska energija, ampak človekovo srce.« Srce se mora spremeniti. Začeti je treba pri sebi. Bog je že po preroku Ezekielu napovedal: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26). Če se bo prenovilo naše srce, bodo drugačne tudi naše besede in dejanja. Čim tesneje bomo povezani z Jezusovim in Marijinim Srcem, tem bolj se bomo upodobili po njima.
V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo »žareče ognjišče ljubezni« ter »dobrote in ljubezni polno«. V litanijah Matere Božje imenujemo našo Mater »Mati milosti Božje« in »Kraljica vseh svetnikov«. Ob teh dveh Srcih lahko naše srce zopet zažari v ljubezni, se napolni z dobroto in ljubeznijo, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti. Samo ljubezen lahko premakne človeka. Te moči nima zunanja zapoved in dolžnost. Poglobimo se v Jezusov evangelij, v njegovo daritev na križu, v mašno daritev in v njegovo prebivanje v naših tabernakljih. Povsod bomo odkrili njegovo neizmerno ljubezen, ki more ogreti naša mrzla srca.
p. Anton

sobota, 19. maj 2018

Zvestoba posvetitvi

S posvetitvijo Jezusovemu in Marijinemu Srcu obema damo častno besedo, da bomo v skladu s to posvetitvijo tudi živeli. Posvetitev ni nekaj zunanjega, ni le lepa slovesnost, ki jo danes obhajamo, jutri pa nanjo že pozabimo. Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu je dobro pripravljena in zavestna obnovitev krstne posvetitve Bogu. Je poživitev milosti, ki smo jih takrat prejeli, in popolna pripravljenost, da po njih živimo.
Tudi po posvetitvi ostanemo nestanovitni. Pravijo, da sta na svetu dve stvari najbolj nestanovitni: luna na nebu in človek na zemlji. Danes smo goreči za Boga, naslednjega dne nas že zagrabi mlačnost. Kar smo pri spovedi trdno sklenili, tega se čez nekaj ur ne držimo več. Če hočemo ostati zvesti, vedno znova potrebujemo notranjo pomoč Božje milosti in zunanjo spodbudo. Milost zvestobe posvetitvi si je treba izprositi z redno molitvijo. Zunanja spodbuda je medsebojna pomoč posvečenih. Zgledi vlečejo. Zelo pomembno je pogostno zavestno obnavljanje posvetitve, morda vsak mesec, na obletnico posvetitve, ob življenjskih jubilejih itd. Primerna vsakdanja molitev nas lahko vedno znova spomni, kaj smo obljubili. Tudi slika obeh Src ali Jezusa in Marije na Kalvariji nam je v veliko oporo. Ljubeč pogled na Jezusa in Marijo je odlična molitev. Veliko pomaga k zvestobi zbiranje na skupnih molitvenih shodih. Prav primerni so za to prvi petki in prve sobote.
Za ohranitev zvestobe posvetitvi je potreben boj zoper zlo v nas in okrog nas. »Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč,« pravi Jezus (Mt 10,34). Vabi nas: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9,23). Sv. Pavel je zapisal: »Trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim« (1 Kor 9,27). »Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred« (Gal 5,24).

petek, 18. maj 2018

Glej to Srce (13) Sadovi posvetitve

V zadnjih stoletjih se vera vedno bolj umika iz javnega življenja, ki postaja vedno bolj sekularizirano, materialistično, z vedno manj nesebične ljubezni. Kdor hoče v takšnem svetu ostati veren in po veri živeti, se mora za Boga vedno znova in zavestno odločati ter plavati proti toku. Bolj kakor kdajkoli je danes potrebna osebna vera, ki deluje po ljubezni in je usmerjena na služenje Bogu in ljudem. Pri posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu gre prav za takšno vero in takšno ljubezen. Duhovnost Jezusovega in Marijinega Srca je odgovor na duhovne potrebe našega časa.
Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu se razodeva tudi v našem odnosu do bližnjega. Jezus in Marija imata srce za vsakega izmed nas in želita, da bi bilo tudi pri nas tako. Ne moremo imeti pravega odnosa do Jezusa in Marije, če nimamo srca za sočloveka.
Pri češčenju Jezusovega in Marijinega Srca gre tudi za reševanje do skrajnosti stehnizirane porabniške družbe, družbe brez srca, v kateri ni v ospredju človek, ampak proizvodnja, poraba, užitek in dobiček. V češčenju obeh Src je vključena duhovno-pastoralna, karitativna in socialna dejavnost človeka za človeka, Cerkve za človeštvo.

četrtek, 17. maj 2018

Uresničevanje posvetitve v življenju

Posvetitev je toliko rodovitnejša, kolikor bolje je bila pripravljena. Nikakor ni dovolj, če jo z besedilom zasebno ali v skupnosti samo izpovemo. Treba je skladno z njo tudi živeti. Misliti, govoriti in delati moramo kakor Marija in Jezus. Izročitev globoko posega v naše življenje in nas vodi na pot spreobrnjenja in novega življenja. Če bomo iz nje živeli, se bo na nas izpolnila Ezekielova prerokba: »Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali« (Ezk 36,25–27).

Povzemimo: Pri češčenju Jezusovega in Marijinega Srca niso najpomembnejše različne vaje in ustne molitve, čeprav so tudi te potrebne. Tudi ne gre v prvi vrsti za češčenje Kristusovega in Marijinega telesnega srca kot odličnih delov njunih teles, saj po Svetem pismu in splošni govorici ljudi srce označuje osebno središče človeka. V ospredju sta Kristus in Marija, njuni telesni srci pa sta pri tem simbol njunega notranjega bogastva, zlasti njune ljubezni do Očeta in vseh ljudi. Bistveno je to, da spoznamo Božjo ljubezen in ji odgovorimo s svojo ljubeznijo v popolni podreditvi Božji volji.
p. Anton

OBNOVITEV POSVETITVE JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU


Mesec junij je ves posvečen Jezusovemu Srcu. V petek, 8. junija, je praznik Srca Jezusovega, naslednji dan, 9. junija, pa Marijinega brezmadežnega Srca. 
To je najprimernejši čas za posvetitev ali obnovitev posvetitve obema Srcema. Vse posameznike, družine, skupine in župnije vabimo, da se na to dejanje posvetitve primerno pripravijo. Letošnja obnova posvetitve je pomembna tudi zato, ker mineva eno leto od stoletnice prikazovanj v Fatimi in je za nami tako romanje fatimskega kipa po naših župnijah kot tudi romanje Marijine podobe (mala Marija romarica) po naših družinah. 
Vemo, da je dobra duhovna priprava na obnovo posvetitve zelo pomembna. V pomoč nam je lahko rakovniška knjižica »Devetdnevnica« pred posvetitvijo in obnavljanjem posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu iz zbirke »V šoli najsvetejših Src 1«. 
Poleg nje so nam na voljo še mnoge knjižice iz iste zbirke, pa tudi iz zbirke Sto let Fatime, št. 1: Kristus bo zmagal po Mariji, ter knjiga Fatima, okno upanja, in druge.
Skupaj bomo letos to posvetitev obnovili v župniji Črenšovci, kjer bo vseslovensko letno srečanje posvečenih obema Srcema v ponedeljek, 25. junija
Pričetek ob 15.00 uri. Skupaj bomo molili rožni venec, prisluhnili pričevanjem in prvi del sklenili s petimi litanijami Matere Božje. 
Ob 17. uri bo somaševanje duhovnikov vodil škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. 

Lepo vabljeni vsi častilci Jezusovega in Marijinega srca.


Alojz Snoj
voditelj odbora za posvetitev
Jezusovemu in Marijinemu Srcu

sreda, 16. maj 2018

Izročitev Mariji pod križem

Tam je rojstna ura izročitve in posvetitve Božji Materi. Evangelist Janez poroča: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: 'Žena, glej, tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25–27).
Učenec, katerega je Jezus ljubil (po izročilu je to apostol Janez), je bil predstavnik nas vseh. Vse nas Jezus ljubi, vsem izroča svojo Mater. Njegova poslednja volja, njegov testament je, da imamo Marijo za mater. Njej se izročimo s tem, da jo kot učenec vzamemo k sebi. Ker smo slabotni in nagnjeni k nezvestobi, moramo to dejanje sprejema in izročitve vedno znova obnavljati. Na najodličnejši način se to dogaja pri dobro pripravljeni izročitvi in posvetitvi Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Papež Janez Pavel II. je 13. maja 1982 v Fatimi dejal: »Svet posvetiti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pomeni, približati se po priprošnji Matere samemu viru življenja, ki se je odprl na Golgoti. Iz tega vira izvirata odrešenje in milost […] Svet posvetiti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pomeni vrniti se pod Sinov križ. Še več: Pomeni ta svet posvetiti prebodenemu Odrešenikovemu Srcu in ga tako zopet privesti k viru njegovega odrešenja.«

torek, 15. maj 2018

FATIMA PO STOLETNICI Posvetitev kot najodličnejša oblika češčenja Matere Marije

Izročitev in posvetitev sebe in drugih

Pri izročitvi in posvetitvi sebe Materi Mariji, pa naj se ji posveti posameznik ali skupina, je poudarjeno osebno sodelovanje. Posameznik ali skupina se za posvetitev najprej osebno odloči in se nanjo dobro pripravi, preden se Mariji izroči in posveti s posebno posvetitveno molitvijo. V njej običajno ni izraženo le češčenje Božje Matere in izročitev, ampak tudi prošnja za njen blagoslov in varstvo.
Naravnost mistično umevanje posvetitve kot samopodaritve Mariji imamo pri sv. Ludviku Grignionu Montfortskem (+ 1716) v njegovi knjigi Razprava o pravi pobožnosti do svete Device. Marijo je povezoval s Kristusom in Svetim Duhom. Posvetitev Mariji je imel za najpopolnejšo in najzanesljivejšo pot h Kristusu. Po Grignionu osebna in skupna posvetitev Mariji sloni na veri v Kristusa, ki je vir milosti, in na Mariji, ki je posredovalka milosti.
Marija je Mati Cerkve, zato nas posvetitev njej na globlji način poveže tudi s Cerkvijo in njenim apostolskim poslanstvom.
Čim bolj je cilj, kateremu se posvetimo, vzvišen, tem pomembnejša je tudi posvetitev temu cilju. Cilj posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu je silno vzvišen, zato je tudi posvetitev tema najsvetejšima Srcema nekaj najlepšega in najplemenitejšega. Ne pomeni le našega enkratnega dejanja, pri katerem zmolimo posebno molitev, ampak trajno razpoloženje našega duha, iz katerega izvirajo vsa naša dejanja.
Prva, ki se je v tem življenjskem pomenu popolnoma posvetila Jezusu, je bila Devica Marija, in sicer vse od angelovega oznanjenja pa tja do Kalvarije in do konca svojega življenja ter za vso večnost.
Za Devico Marijo se je posvetil Jezusu pa tudi Mariji, njunima Srcema, sveti Jožef. Vse svoje življenje in vse svoje moči je usmeril v služenje njima. Tako naj bi bilo tudi pri naši posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Kako je s posvetitvijo skupin in zlasti sveta, v katerem so tudi neverni in drugače verni? Papež Pij XII. je 31. oktobra in 8. decembra 1942 ves svet posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pomen te posvetitve lahko razumemo iz papeževih besed: »Varuj tudi neverne in vse, ki prebivajo v smrtni senci.«
Posvetitev ni le navadna prosilna molitev (čeprav je tudi prosilna molitev!), kakor marsikdo misli. Posvetitev namreč povzroča nekaj objektivnega in trajnega, nenehno obojestransko povezanost posvečene stvari, osebe ali skupine oseb z Materjo Marijo in z Bogom. To še posebej velja pri osebah, ki se izročijo Mariji ali pa v moči svoje službe v Cerkvi posvetijo Mariji posameznike, različne skupine in dežele, vesoljno Cerkev in ves svet. Taka posvetitev ima brez dvoma objektivno vrednost, ker je tu Cerkev, ki deluje.
Že naša govorica kaže, da posvetitev ni le prosilna molitev, saj rečemo, da posvetitev obnavljamo, prosilne molitve pa ne obnavljamo, ampak vedno znova prosimo.

Bistvo posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu

Odlično dejanje obojestranske ljubezni

Ljubezen je temelj in odločujoči nagib izročitve in posvetitve. »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8.16) in vse stvari imajo svojo vrednost po tem, koliko se mu približajo in so deležne njegove ljubezni ter mu jo z življenjem v ljubezni do njega in bližnjega tudi vračajo.
Izročitev in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu je odlično dejanje ljubezni, ki gre iz našega srca naravnost v Marijino Srce, ki postane naš duhovni dom. Seveda je to naš odgovor na poprejšnjo Božjo in Marijino ljubezen do nas. Božja ljubezen se je najbolj nazorno razodela na Kalvariji v prebodenem Jezusovem Srcu. Marijina ljubezen je dosegla svoj vrhunec prav tako na Kalvariji ob sotrpljenju s Sinom, ko je meč bolečin presunil njeno Srce.
Izročitev Marijinemu Srcu je dokončna in nepreklicna podaritev Mariji in po njej Bogu, ki je v vsakem pogledu vedno naš končni cilj. Mariji kot ustvarjeni osebi se izročimo in posvetimo kot posrednici k Bogu. Ona je vedno »Gospodova dekla«, popolnoma usmerjena na Boga. Vse tiste, ki se njej izročijo, vodi k Bogu. Zato naše ljubezni ne obdrži zase, ampak jo pošlje Jezusu, saj je tudi sama popolnoma usmerjena nanj. Če se izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga.
Sv. Ludvik Grignion Montfortski se je v posvetitveni molitvi takole izročil Devici Mariji:
»V navzočnosti vsega nebeškega dvora izvolim danes tebe, o Marija, za svojo Mater in Vladarico. Podarim in posvetim popolnoma tebi v last svoje telo in dušo, svoje notranje in zunanje dobrine, pa tudi vrednost vseh preteklih, sedanjih in prihodnjih dobrih del. Tebi prepuščam v vsej celoti in polnosti ter brez pridržkov pravico, da v času in večnosti razpolagaš z menoj in z vsem, kar je moje, kakor se tebi zdi prav in je v večjo Božjo slavo.«

ponedeljek, 14. maj 2018

Po rožnem vencu je naše delo bolj uspešno

Danes sem bila pri sv. maši v stolnici. Bila je slovesna maša, ki jo je daroval gospod nadškof Stanislav Zore; blagoslovil je nove oltarne prte, ki so jih sklekljale žirovske ženske.
Na koncu maše je spregovorila gospa, ki je vodila projekt. Povedala je, v kakšno časovno in delovno stisko je padla proti koncu projekta in kako se je obrnila na sveto Marijo, jo prosila za pomoč in ji obljubila za vsak dan v oktobru molitev štirih rožnih vencev. Povedala je, kako se ji je vse lepo izšlo, kljub temu, da je dodatno porabila čas za molitev.
Marjeta

Sedem let sem vsak dan vztrajno molila, da bi se moj vnuk cerkveno poročil in da bi hči postala verna. Ravno za 13. avgusta sem dobila vabilo na cerkveno poroko in krst dvojčkov, mojih pravnukov. Zadnje leto, ko pride hčerka k meni na obisk, me povabi, da bi skupaj molile rožni venec. Ne morem verjeti, da so moje žrtve in molitve res všeč Mariji in jih je uslišala.
Ivanka

nedelja, 13. maj 2018

Rožni venec, moč za duhovni poklic

Redovnica piše: »Molitev mi je postala trdna opora predvsem v dobi odraščanja, ki je bila hkrati doba iskanja, čakanja in odločanja ob spoznanju, da me Bog kliče v samostan. Po maši sem velikokrat ostajala pred tabernakljem in prosila za razsvetljenje, velikodušnost in moč. V trenutkih negotovosti sem ob večerih klečala pri postelji, med prsti so mi drsele jagode rožnega venca, po licih pa solze. Božje vabilo in odgovor nanj – to je bila skrivnost, za katero sva vedela samo Bog in jaz; ljudje so jo morda le slutili ...«

sobota, 12. maj 2018

Rožni venec v boju z odvisnostjo

Rožni venec je rešil Khristiana Brionesa, mladeniča iz Čile-ja, ki je v zaporu postal odvisnik. Tik pred iztekom zaporne kazni je namreč padel v zanko droge. Ko pa je nekega dne ponudil cigareto sozaporniku, se mu je ta zahvalil z besedami: »Bog te blagoslovi!« Te besede so v njem delovale tako spodbudno, da se je odločil, da se vrne nazaj na pravo pot. »Jokal sem, molil sem, oklenil sem se rožnega venca in se znova vrnil k Bogu,« je poudaril Kristjan Briones. »Verujem, da Bog je, da je Marija z nami in da nas lahko spremeni. Devica je preprečila mojo smrt, pomagala mi je vztrajati. Bog mi nudi svojo pomoč, da bi postal boljši kristjan.«. Kristjan Briones želi posredovati sporočilo upanja vsem zapornikom skozi »delavnico rožnega venca« štirikrat na teden, ki vsebuje katehezo, molitev rožnega venca in sveto mašo. Dela tudi na tem da bi ustanovil fundacijo za rehabilitacijo in ponovno vključevanje v družbo zapornikov. Bivši zapornik je prepričan, da je z molitvijo možno doseči ta cilj.

petek, 11. maj 2018

Spodbude papeža Frančiška

Ob koncu oktobra, ki je z majem najodličnejši marijanski mesec, je papež Frančišek priporočil molitev rožnega venca. Ko je pri splošni avdienci pozdravljal mlade, bolne in novoporočence, je pokazal na to »preprosto marijansko molitev«, ki naj bi mladim ljudem razodela »način za spoznavanje Božje volje« v njihovem življenju. Bolnikom je priporočil rožni venec, ker »prinaša tolažbo za um in srce«, novoporočencem pa je zaželel, da bi ta marijanska molitev postala »poseben trenutek duhovne globine v njihovih družinah«.
Ko je še prej pozdravljal poljske romarje, je papež označil rožni venec »kot povzetek Božjega usmiljenja«. V njegovih skrivnostih »z Marijo premišljujemo o Jezusovem življenju, ki izžareva usmiljenje Očeta samega«.
It.zenit.org

četrtek, 10. maj 2018

Zakaj moliti rožni venec?

Marija nam pomaga sprejeti iz njenih skrivnosti izhajajočo milost, da prek nas in naših vsakdanjih odnosov lahko 'namaka' družbo in jo očiščuje številnih negativnih sil ter jo odpira za Božjo novost.
Rožni venec, ki ga molimo pristno in ne površno, v resnici prinaša mir in spravo. Vsebuje moč, ki zdravi v presvetem Jezusovem imenu, če ga v središču vsake zdravamarije kličemo z vero in ljubeznijo.
Kadar pri rožnem vencu ne gre za mehanično ponavljanje tradicionalnih molitev, je svetopisemska meditacija, ki nas v družbi z Devico Marijo znova vodi skozi dogodke Gospodovega življenja. V našem srcu jih ohranja tako, kot je to delala sama v času zemeljskega življenja.
Naj ta dobra navada ne preneha! Naj se nadaljuje z veliko vnemo, da bo v Marijini šoli luč vere vedno bolj gorela v srcih kristjanov in v njihovih domovih.
Iz govorov papeža Benedikta XVI. maja 2009 (Radio Maria)

sreda, 09. maj 2018

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI

Rožni venec mi pomaga, da postanem otrok

Kadar se osebno sam pogovarjam z Bogom ali z Devico Marijo, mi je bolj všeč, da se počutim otroka kot odraslega. Mitra, kardinalska čepica, prstan izginejo. Odraslega in škofa s pomembno, resno in uravnovešeno držo pošljem na počitnice, da se lahko prepustim spontani nežnosti otroka pred svojim Očetom in svojo Materjo.
S tem da sem pred Bogom najmanj pol ure to, kar v resnici sem, s svojo revščino in z najboljšim, kar imam, dopustim, da iz dna mojega bitja pride na dan nekdanji otrok, ki hoče ljubiti Gospoda in včasih čuti potrebo po joku, da bi bil deležen usmiljenja.
Vse to me podpira pri molitvi. Rožni venec, preprosta in lahka molitev, mi včasih pomaga, da spet postanem otrok in tega se sploh ne sramujem.
Janez Pavel I.

torek, 08. maj 2018

Duhovne prireditve v Stični v letu 2018

MAJ
12. – 13. Skupnost Emanuel, za vse
13. ob 19.30 Marjan Turnšek, fatimska pobožnost v cerkvi
13. romanje Bernardove družine na Trsat
25. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

JUNIJ
8. – 10. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
10. ob 14.30 Bernardova družina
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
16. – 17. Skupnost Emanuel, za vse
29. ob 19.30 Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

JULIJ
5. – 8. Marjan Turnšek, zakonci z otroki
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
19. – 22. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
27. ob 19.30 Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Naslovi za prijave so v VMŠ 2018, št. 2.

Srečanja Bernardove družine v letu 2018
Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 8. aprila (nedelja Božjega usmiljenja, ob 15.00 v baziliki), 13. maja (romanje), 10. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v baziliki), 9. septembra, 14. oktobra, 11. novembra in 9. decembra.

Mesečna srečanja častilcev JMS v letu 2018
Srečanja so v Stični na zadnji petek v mesecu ob 19.30: 27. aprila, 25. maja, 29. junija, 27. julija, 31. avgusta, 28. septembra, 26. oktobra in 30. novembra.

Romanje Bernardove družine in drugih na Trsat
V nedeljo, 13. maja, bomo romali k Mariji na Trsat nad Reko na Hrvaškem. Iz Stične se bomo odpeljali ob 7.00, z Rakovnika pred cerkvijo ob 7.30. Pot bomo nadaljevali preko Kočevja in Delnic ter Reke na Trsat. Trsat je znana Marijina božja pot, kamor so veliko romali tudi Slovenci. Med drugo svetovno vojno je tam celo brezjanska Marija Pomagaj dobila zavetje za nekaj let. Okoli enajstih bomo prispeli tja in nato obhajali sveto mašo v posebni kapeli. Po sveti maši bomo molili pred milostno podobo trsatske Matere Božje ter si ogledali samostan in okolico. Okoli 15.00 bomo krenili proti domu. Malica bo iz popotne torbe.
Cena romanja: 20 EUR. Prijavite se na elektronski naslov: branko.petauer@rkc.si ali na mobitel: 031-68-78-02.

Fatimska pobožnost v stiški baziliki v letu 2018
Srečanja bodo: v nedeljo 13. maja (vodil jih bo g. nadškof Marjan Turnšek), v sredo 13. junija, v petek 13. julija, v ponedeljek 13. avgusta, v četrtek 13. septembra in v petek 12. oktobra.

Nova knjižica o rožnem vencu

Ne bi bilo prav, če bi po fatimski stoletnici pozabili na Marijino naročilo o molitvi rožnega venca. Nova knjižica, ki ima polno zgledov in pričevanj, nam hoče priskočiti na pomoč. Če se rožni venec razširi med nami, bo skupaj s češčenjem Marijinega brezmadežnega Srca rešil slovenski narod.