Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 30. maj 2014

Samota in zapuščenost sta različna pojma

Ne bi si mislila, da bo že pet let, kar sem tu v domu v Trnovem. Točno 29. junija sem prišla, ravno na god sv. Pavla. Kmalu po prihodu so me peljali v kapelo. V tej kapeli sem že veliko časa premolila. Pa tudi zdaj vsako soboto, ko je maša, me peljejo prvo dol, da molim in se pripravim na mašo. Zdaj imamo včasih kar dvakrat na teden mašo. Včasih nas razveselijo tudi kaki otroci, ki pojejo in sodelujejo pri maši. Važno je, da se trudim biti bogata v Bogu. Veseli me, da se v Stični vedno kaj dogaja, saj je Stična res samo ena. Če je ne bi bilo, bi bila Slovenija osiromašena. V nedeljo ste imeli skupino Emanuel v gosteh. Oni se vedno pohvalijo, ko jih vprašam, kako so se počutili v Stični. Pa jaz tudi zase vem, da tega, kar mi je dala Stična, ne bom nikoli več dobila. Ko berem Materino šolo, se počutim, kot bi bila v Stični.
Molitev me vedno bolj poživlja in osrečuje. Ne bi si mislila, da bom lahko kdaj to rekla. Tudi če težko molim, vztrajam in zmolim do konca. Vedno, kadar kdo pride, da lahko molimo skupaj, sem osrečena, saj drugega itak ne morem delati. Bolj ko razmišljam o življenju, bolj se mi zdi vredno. Tudi če lahko samo molim, je to čudovito. V molitvi lahko pokličem vse prijatelje in vse ljudi k sebi. Nikoli nisem sama. Edino če sem kdaj zapuščena, mi je hudo. Samota in zapuščenost sta različna pojma. Če si sam, si lahko pomagaš, če si zapuščen, je pa včasih kar težko. Zapuščena sem malokrat, a tudi to je potrebno. Vsaj vem, kdo sem in zakaj živim. Nič se ne pritožujem, samo povem, kako je. Kar pride, se vedno vse obrne v dobro. Treba je osmisliti vse. Seveda tudi tisto, kar je neprijetno. Z mojo sostanovalko v sobi se lepo razumeva. Vsak večer moliva in pojeva skupaj. Ona meni pomaga, jaz pa molim zanjo. Je zelo pridna in razumevajoča. To veliko pomeni, da imam sostanovalko, ki se z njo razumem.
Pa še misel: odpuščanje je najboljše zdravilo.
Marjetka


četrtek, 29. maj 2014

Zbiralka svetih podobic

Zbiralka svetih podobic. – Že nekaj let zbiram svete podobice. Moja zbirka šteje sedaj veliko primerkov. Letos sem se odločila, da bom starejše primerke podobic razstavila v cerkvi Device Marije v Polju v Bovcu. 
Razstavo mi bo omogočilo društvo Ars , ki mu predseduje g. Viljem Čušin, domači župnik. Odprtje razstave bo v Marijinem mesecu in sicer 9. maja po šmarnicah. 

Na bralce glasila V Materini šoli se obračam s prošnjo, če bi mi lahko podarili kakšno podobico in tako povečali mojo zbirko, obenem obogatili razstavo. Na razstavi bom predstavila, kako so naši ljudje romali včasih, kako romajo tudi sedaj; pa tudi doživetja ob tem, uslišanja molitvenih prošenj. Razstavljeni bodo tudi drobni predmeti- spominki z romanj.

Za vaš morebitni odziv se vam lepo zahvaljujem, prav tako uredništvu za objavo moje prošnje. 
Nastale stroške in poštnino vam rada povrnem.

Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec

sreda, 28. maj 2014

Srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca v letu 2014




Mesečna srečanja bodo v Opatovi kapeli v Stični na zadnji petek v mesecu ob 20.00: 25. aprila, 30. maja, 20. junija, 25. julija, 29. avgusta, 26. septembra, 31. oktobra, 28. novembra in 31. decembra.

ponedeljek, 26. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - DEVETI DAN: ZA CERKEV

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za Cerkev

Jezus, dobri Pastir, slavimo te in se ti ponižno zahvaljujemo za vse poklice, ki jih po svojem Duhu nenehno podarjaš Cerkvi. Stoj ob strani škofom, duhovnikom, misijonarjem in vsem Bogu posvečenim osebam; naj bodo zgled zares krščanskega življenja. Naredi močne in vztrajne v njihovih odločitvah tiste, ki se pripravljajo na duhovniško službo in na posvečeno življenje. Pomnoži oznanjevalce evangelija, da bodo oznanjali tvoje ime vsem narodom. Varuj vse mlade v naših družinah in naših skupnostih; nakloni jim pripravljenost in velikodušnost, da bodo hodili za teboj. Ozri se nanje tudi danes in jih pokliči. Podeli vsem poklicanim moč, da vse zapustijo in izberejo samo tebe, ki si ljubezen. Odpusti neodzivnost in nezvestobo tistih, ki si jih izvolil. Poslušaj, o Kristus, naše prošnje po priprošnji Device Marije, tvoje Matere in Kraljice apostolov. Ona, ki je verovala in se velikodušno odzvala in je bila vedno razlog našega veselja, naj spremlja s svojo navzočnostjo in zgledom vse tiste, ki jih kličeš, da se popolnoma posvetijo službi za tvoje kraljestvo. Amen!

Kristus, odpusti nam!


Kristus! Križani in vstali! Zahvaljujemo se ti! Prosimo te odpuščanja za vsako zlo, ki se utrjuje v človeškem srcu in v svetu; za vsako zanemarjeno in opuščeno dobro v tem letu! Častimo te v tvojem vstajenju! Kot apostol Tomaž, ki na začetku ni veroval v tvoje vstajenje, se dotikamo znamenj našega odrešenja na tvojih rokah, na tvojih nogah, na tvoji strani in ti z živo vero vzklikamo: “Moj Gospod in moj Bog!” (Jn 20,28). Sprejmi ta vzklik: to velikonočno sporočilo Cerkve. Naj močno odmeva v radostnih pozdravih, izgovorjenih v različnih jezikih, v katerih tvoji verniki po vsej zemeljski obli izpovedujejo in razglašajo vero v vstajenje. 

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi
Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

nedelja, 25. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - OSMI DAN: LJUBITI ŽIVLJENJE

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za velikodušno zavzetost

Gospod Jezus, dobri Pastir, ki si daroval svoje življenje, da bi vsi imeli življenje, podari nam, občestvu verujočih, ki je razpršeno po vsem svetu, obilje tvojega življenja in nas napravi sposobne, da pričujemo zanj in da ga posredujemo drugim. Gospod Jezus, podari obilje svojega življenja vsem tebi posvečenim osebam za služenje Cerkvi; osreči jih v njihovem darovanju, podari jim vztrajnost v njihovem služenju, velikodušnost v njihovem žrtvovanju; naj njihov zgled odpre še mnoga druga srca, da bodo slišala tvoj klic in se mu odzvala. Gospod Jezus, podari obilje svojega življenja krščanskim družinam, da bodo goreče v veri in služenju Cerkvi, da bodo tako prispevale k rojstvu in razvoju novih duhovnih poklicev. Gospod Jezus, podari obilje svojega življenja vsem ljudem, predvsem mladim, fantom in dekletom, ki jih kličeš v svojo službo; razsvetljuj jih v odločitvah; pomagaj jim v težavah; podpiraj jih, da vztrajajo v zvestobi, naj bodo po tvojem zgledu pripravljeni pogumno darovati svoje življenje, da bi drugi imeli življenje. V prepričanju, da bo presveta Devica, Mati Božja in Mati Cerkve, s svojo mogočno priprošnjo podkrepila to molitev in jo naredila všečno svojemu Sinu Jezusu, kličem na vse vas, spoštovani bratje v škofovstvu, na duhovnike, redovnike in redovnice in na vse krščansko ljudstvo, posebej na gojence v semeniščih in redovnih skupnostih, obilje nebeških milosti in vam v ta namen podeljujem svoj apostolski blagoslov.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

sobota, 24. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - SEDMI DAN: NIKOLI VEČ VOJNE

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Vojna, pustolovščina brez vrnitve

Bog naših očetov, velik in usmiljen, Gospod miru in življenja, Oče vseh ljudi! Ti imaš načrte miru in ne bridkosti, obsojaš vojne in podiraš napuh nasilnežev. Ti si poslal svojega Sina Jezusa, da bi oznanjal mir tistim, ki so blizu, in tistim, ki so daleč, da bi zedinil ljudi vseh ras in rodov v eno samo družino. Poslušaj enodušni krik svojih otrok, rotečo prošnjo vsega človeštva: nikoli več vojne, ki je pustolovščina brez vrnitve, nikoli več vojne, ki je spirala žalovanja in nasilja; ki je nevarnost za tvoja ustvarjena bitja na nebu, na zemlji in v morju. V edinosti z Marijo, Jezusovo Materjo, te še prosimo: spregovori na srce odgovornim za usode narodov, ustavi logiko povračevanj in maščevanja, predlagaj jim, v svojem Duhu, nove rešitve, velikodušna in častna dejanja, prepričaj jih, da sta dialog in potrpežljivo čakanje bolj rodovitna kot prenagljeni ultimati in vojne napovedi. Podari tej naši dobi dneve miru. Nikoli več vojne! Na željo učencev jih je Jezus naučil moliti očenaš, vzvišeni molitveni obrazec, ki je skozi stoletja postal značilna molitev krščanskega občestva. V njej nam Jezus izroča bistvo svojega sporočila. Kdor zavestno moli Oče naš, “se okuži” z evangelijem in ne more, da ne bi v svojem življenju sprejel njegovih posledic, ki izhajajo iz evangeljskega sporočila, katerega najpristnejši izraz je molitev “Oče naš”.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

petek, 23. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - ŠESTI DAN: ODPOVED GREHU

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

ŠESTI DAN: ODPOVED GREHU

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Zoper drogo in alkoholizem

Žrtve droge in alkohola me spominjajo na ljudi, ki so “na potovanju” v nenehnem iskanju nečesa, v kar naj bi verovali, da bi živeli, vendar naletijo na trgovce smrti, ki jih oblegajo z varljivimi ponudbami svobode in obljubami lažne sreče. Vi in jaz hočemo vendarle pričevati, da razlogi za upanje obstajajo in da so veliko močnejši kot razlogi proti upanju. Mladim želim še enkrat reči: Varujte se varljivih in tragičnih skušnjav, ki vodijo v pogubo! Ne predajajte se jim! Zakaj bi se odpovedali polni zrelosti svoje dobe in sprejeli prezgodnje staranje? Zakaj bi zapravili svoje življenje in svoje energije, ki se lahko potrdijo v osrečujočem idealu poštenosti, pridnega dela, žrtve, čistosti, prave ljubezni? Kdor ljubi, uživa življenje in v njem ostane.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

četrtek, 22. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - PETI DAN: MLADI

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za mlade vsega sveta

Bog, naš Oče, izročamo ti mlade, fante in dekleta vsega sveta, njihove težave, želje in upe. Ozri se nanje s svojim pogledom ljubezni in jih napravi za tvorce miru in graditelje civilizacije ljubezni. Pokliči jih, da bodo hodili za Jezusom, tvojim Sinom. Daj jim spoznanje, da je vredno darovati življenje zate in za človeštvo. Podeli jim milost, da se bodo velikodušno in odločno odzvali Božjemu klicu. Sprejmi, Gospod, našo zahvalo in prošnjo tudi za tiste mlade, ki so po zgledu Marije, Matere Cerkve, verovali tvoji besedi in se pripravljajo na duhovniško službo, na izpoved evangeljskih svetov, na poslanstvo misijonarjev. Pomagaj jim razumeti, da je poklic, ki si jim ga podaril, vedno pomemben in nujen. Amen!

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

sreda, 21. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - ČETRTI DAN: DRUŽINA

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za starše

Gospod Jezus Kristus, vodi v luči resnice družinske očete in matere. Naj jih spodbuja in krepi milost zakramenta svetega zakona, da se bodo zavedali, da na zemlji predstavljajo vidno znamenje tvoje neminljive ljubezni do Cerkve. Naj se z odločno vedrino in evangeljsko doslednostjo soočajo z odgovornostjo zakonskega življenja in krščanske vzgoje otrok. Gospod, vodi v luči resnice vse mlade v župniji. Naj ne dopustijo, da jih pritegnejo sodobni maliki, kot so neobrzdano porabništvo, užitki za vsako ceno, moralna popustljivost, nasilno uporništvo, temveč naj z vedrino živijo tvoje sporočilo, ki je sporočilo blagrov, sporočilo ljubezni do Boga in bližnjega, sporočilo moralne zavzetosti za pristno prenovo družbe. Vodi, Gospod Jezus, v luči resnice vse vernike v župniji. Naj krščanska vera usmerja vse njihovo življenje, da postanejo pogumni pričevalci tvojega odrešenjskega poslanstva, zavestni in dejavni člani Cerkve, veseli, da so Božji otroci in bratje vseh ljudi. Vodi nas, o Kristus, v luči resnice! Vedno!

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

torek, 20. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Molitev k Mariji

Mati Cerkve in naša Mati Marija, v svojih ubogih rokah ti prinašamo, kar ti kakšno ljudstvo more podariti: nedolžnost otrok, velikodušnost in zanos mladih, trpljenje bolnikov, plemenita čustva, ki povezujejo naše družine, napor delavcev, stiske nezaposlenih, osamljenost ostarelih, tesnobo tistega, ki išče pravi smisel življenja, iskreno kesanje onega, ki se je izgubil v grehu, odločitve in upe tistega, ki odkrije Očetovo ljubezen, zvestobo in prizadevnost onega, ki se vztrajno trudi za apostolat in dela usmiljenja. Presveta Devica, napravi tudi nas za pogumne Kristusove pričevalce. Želimo si, da bi bila naša ljubezen tako pristna, da bi privedla nazaj k veri neverne, osvojila dvomljivce in bi dosegla vse ljudi. Marija, pomagaj, da bo človeška družba napredovala v solidarnosti, da bo delovala z živim čutom za pravičnost in se utrjevala v bratstvu. Pomagaj nam vsem, da bomo razširili obzorje upanja na večne resničnosti v nebesih. Presveta Devica, tebi se izročamo in te prosimo: izprosi Cerkvi milost, da bo z vsako svojo odločitvijo pričevala za evangelij, da bo izžarevala vsemu svetu obličje tvojega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

ponedeljek, 19. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - DRUGI DAN: JEZUS KRISTUS

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Jezus, naš mir

Jezus Kristus! Sin večnega Očeta, Sin Žene, Marijin Sin, ne pusti nas v oblasti naših slabosti in našega napuha! O utelešena polnost! Stoj ob strani vsem ljudem na tej zemlji! Bodi ti naš Pastir! Bodi naš mir! Naredi nas za ribiče ljudi. Gospod Jezus, kot si nekoč poklical prve učence, naj hodijo za teboj in postanejo ribiči ljudi, tako naj tudi danes odmeva v naših srcih tvoje ljubeče povabilo: “Hodi za menoj!” Nakloni mladim, fantom in dekletom, milost, da se bodo radi odzvali tvojemu klicu. Podpiraj apostolska prizadevanja naših škofov, duhovnikov, posvečenih oseb. Podari vztrajnost našim bogoslovcem in vsem tistim, ki želijo vse svoje življenje posvetiti tvoji službi. Prebudi v naših skupnostih misijonarsko gorečnost. Pošlji, Gospod, delavcev na svojo žetev in ne dopusti, da bi se človeštvo izgubilo zaradi pomanjkanja pastirjev, misijonarjev in oseb, ki so posvetile svoje življenje evangeljskemu cilju. Mati Cerkve in vzor občestva, pomagaj nam reči “da” Gospodu, ki nas kliče k sodelovanju z odrešenjskim Božjim načrtom. Amen.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

nedelja, 18. maj 2014

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - PRVI DAN: BOG OČE VSEMOGOČNI

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

PRVI DAN: BOG OČE VSEMOGOČNI

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Čas je, da se vrnemo k Bogu!

Svet potrebuje Boga, v katerega ljudje tako malo verujejo in ga tako malo častijo, tako malo ljubijo in tako malo ubogajo. On ne molči, toda pričakuje ponižno tihoto poslušanja. Njegovo neskončno spoštovanje naše svobode ni šibkost: z nami ravna tako, ker smo njegovi otroci. Dopustimo, da se njegova beseda dotakne našega srca. On je upanje za slehernega človeka in temelj njegovega izvirnega dostojanstva. Za slepo se je namreč izkazala vsaka ideologija, ki je hotela postaviti človeka na mesto Boga, stvar na mesto Stvarnika. Prav in dolžnost je poudarjati in varovati »človekove pravice«; še prej pa je treba priznati in spoštovati »Božje pravice«. Če zanemarimo Božje, tvegamo, da izničimo tudi človeške. Dovolite mi, da zakličem na glas: »Čas je, da se vrnemo k Bogu!« Od tistega, ki še nima milosti vere, se terja pogum, da jo išče z zaupanjem, vztrajnostjo in odprtostjo. Od tistega pa, ki milost vere že ima, se pričakuje, da jo ceni kot najdragocenejši zaklad svojega bivanja, da jo korenito živi in zanjo goreče pričuje.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi
Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

sobota, 17. maj 2014

Mariji Pomočnici se izročimo


(ob 200-letnici Marijine podobe)

Marija z Brezij, srca podarimo,
popolnoma se tebi izročimo.
Zgubljene sprejmi nas v Srcé, o Mati,
daj gledati nam Sina, Žarek zlati.

Za praznik tvoj, Marija Pomočnica,
nam srca vnemi, zvesta Priprošnjica;
otroci tvoji pred teboj klečimo,
se s srcem za darove zahvalimo.

Vso večnost tvoji hočemo ostati,
za vse žalitve ti zadoščevati;
slovesno ti vsi tukaj obljubimo,
da te, o Mati, več ne zapustimo.

Ob praznovanju milostne podobe,
nas s Sinom spravi, varuj nezvestobe;
v svetost iz grehov nam pomagaj vstati,
k Trojici Sveti vodi nas, o Mati,

V Brezmadežnem naj Srcu zaživimo,
v ljubezni sestram, bratom odpustimo;
obvaruj, Mati, dom in domovino,
izprosi nam pravično vladavino.

Ivan Rajk

petek, 16. maj 2014

VEČ IN BOLJE MOLITI (4) Kaj je molitev?



Poglejmo nekatere odgovore na to vprašanje.
            Moliti pomeni z ljubeznijo misliti na Boga (Charles de Foucauld).

Molitev je pobožno povzdigovanje duha k Bogu (Evagrij).
To je sicer res, a molitev ni samo to. Ne gre samo za povzdigovanje duha, ampak tudi srca. Zato bi bilo bolje reči, da je molitev pobožno povzdigovanje duha in srca k Bogu.

V molitvi odpiramo svoje srce Bogu (Karl Rahner).

Najmočnejši je tisti človek, ki zna skleniti roke k molitvi. – Prava molitev je boj z Bogom, v katerem zmagamo z Božjo zmago. – Kdor se bori s svetom, bo velik v zmagi nad svetom; kdor se bori s seboj, bo večji; kdor se bori z Bogom, bo večji kot vsi (filozof Kierkegaard).
           
Pri nekaterih opisih manjka vidik poslušanja Boga. Morda je le rahlo nakazan. Če najprej ne spregovori Bog, sploh ne gre za pravo molitev. On nas ne samo prvi ljubi, temveč nas tudi prvi kliče k molitvi. Bog se je moral najprej prikazati Abrahamu ter mu obljubiti, da bo njegovemu potomstvu dal obljubljeno deželo. Šele nato mu je Abraham postavil oltar kot odgovor na to Božje prikazanje. Vse obračanje očakov na Boga, vse molitve prerokov in drugih so odgovor na Božji klic, na Božje obljube in pomoč.
           
Po mojem mnenju notranja molitev ni nič drugega kakor prijateljsko srečanje in zaupen pogovor z Njim, ki o njem vemo, da nas ljubi (sv. Terezija Avilska).
           
Že v Svetem pismu so veliki molivci poslušali Boga. Še več: celo gledali so ga. Vse so pričakovali od Boga. Z Bogom so govorili, ga klicali, pred njim zdihovali in jokali, mu peli in vzklikali. Na Boga se niso obračali le z besedami, temveč tudi s srcem in duhom. Njihova molitev je bila tesno povezana z vsakdanjim življenjem posameznika in skupnosti. Molitev ustnic, srca in duha je bila duhovni izraz njihove trajne povezanosti z Bogom. Ko so se ravnali po Božjih zapovedih, so že molili.
Ko z očmi vere gledamo Boga, gremo iz sebe k njemu. Ko ga poslušamo, zapuščamo sebe in svoje misli in mu gremo naproti.
Za Lazarjevo sestro Marijo pravi evangelist, da "je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo" (Lk 10,39). Marija ob Jezusu pozablja na vse drugo. Zdaj je zanjo čas srečanja z Gospodom. V polnosti živi sedanji trenutek: z ljubeznijo sprejema Jezusove besede in z ljubeznijo v srcu nanje odgovarja. Zaslužila je Jezusovo pohvalo: "Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ga nihče ne bo vzel" (Lk 10,42).
Molitev je srečanje dveh ljubezni: ljubezni Boga in vernika. Kot takšna ima vrednost sama v sebi in zato nanjo ne smemo gledati le kot na sredstvo, s katerim moremo doseči kakšno dobrino od Boga. Molitev ni izguba časa, kakor marsikdo misli, saj tudi ljubezen med zakoncema, med materjo in otrokom ni izguba časa. Naglica je velik sovražnik molitve. "Bog je ustvaril čas, človek pa naglico," pravi irski pregovor.

An

četrtek, 15. maj 2014

Misli sv. Bernarda (4)



Vaša vera je velika, če zmagujete nad svetom in če se z njeno pomočjo rešujete iz žalostnega močvirja ter iz blatne mlakuže.

Pobožni človek se mora zaradi Kristusa stalno boriti in truditi, da obvladuje svoje meso, svet in hudiča. Vsi čutimo, da je človekovo življenje stalen boj in nenehno prizadevanje.


Kadarkoli človek premaga skušnjavo ali obvlada kako napako, kadar se izogne preteči nevarnosti, opazi grozečo zanko, popolnoma ozdravi okorelo in zastarano strast v svoji duši – je Bog hvaljen in zahvaljen ter poveličevan.

sreda, 14. maj 2014

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo




Tokrat smo se po zaslugi posameznikov, ki so darovali kar po eno zrno, poboljšali in napredovali za sedem zrn. To naj nas ne nagne k temu, da bi odnehali, ampak naj bo spodbuda še drugim, da se nam priključite. Vztrajajmo ob misli, da s svojo molitvijo lahko vplivamo, da se bo kakšen fant odločil za duhovniški poklic, da bo kakšna dekle odšla v samostan, kdo v misijone. Morda bo vaša molitev pomagala kakšnemu duhovniku, ki omaguje, obupuje, ker ne vidi uspehov, ali celo premišlja, da bi pustil duhovništvo. Priporočam, da molite za svoje dušne pastirje, za bogoslovca, če je iz vaše fare, za svojega spovednika in duhovnega voditelja, za tistega, za katerega nihče ne moli. Tudi darovanje trpljenja je v Božjih očeh zelo dragoceno. Bog povrni vsem, ki vztrajate na poti molitve za duhovne poklice in vztrajnost poklicanih!

torek, 13. maj 2014

POGLABLJANJE V VERI (27) Znanost in vera sta tvoj dar



Pogosto se sliši očitek, ne samo v šoli, da si znanost in vera nasprotujeta. Pravi znanstveniki naj bi zato ne bili verni. Ker ljudje danes znanost in znanstvenike visoko cenijo, je razumljivo, da tak očitek mnoge odvrača od vere.
Morda smo že slišali takšne ali podobne sodbe: "Verujem v to, kar vidim in kar je znanstveno dokazano. Z znanostjo lahko vse razložimo, zato vere ne potrebujemo. Na kar je včasih dajala odgovor vera, zdaj odgovarja znanost. Če pa morda česa le še ne more rešiti, se ji bo to posrečilo že čez nekaj desetletij."

Med dijaki so napravili anketo, kaj mislijo o veri. Nekateri so zapisali, da je vera pozitiven pojav, da ne ovira življenja v modernem svetu, da dobro vpliva na moralno življenje in da je brez nje vse brez cilja.
Drugi so zagovarjali, da vera ni skladna z znanostjo:
"Ne morem razumeti ljudi, ki kljub izsledkom znanosti še vedno lahko resnično verujejo."
"Religija ni za inteligenco, je le za preproste in osamljene ljudi."
"Religija je v današnjem svetu velika zabloda in neumnost."
"Religija je le za starejše ljudi, tisti pa, ki hočejo v znanosti kaj doseči, se ne morejo predajati verskim čustvom."

Tisti, ki pravijo, da si znanost in religija nasprotujeta (to v glavnem niso znanstveniki!), večkrat trdijo, da znanost gradi na dejstvih, krščanstvo pa na vrednotah in čustvih. Vendar znanost in krščanska vera gradita na dejstvih, na dokazih. Znanost na dokazih o svetu, krščanstvo pa na zgodovinsko dokazanem Jezusu, njegovem življenju, odrešilni smrti in vstajenju ter na njegovem nauku. Ne samo pri kristjanu, ampak tudi pri znanstveniku, ki je pogosto kristjan, imajo pomembno vlogo vredote in čustva. Teologija, ki je nauk o Bogu in njegovih stvareh, je tudi znanost, sveta znanost.

Med znanostjo in krščansko vero je bil dolgotrajen spor. Končal se je z jasnim spoznanjem, da imata znanost in vera vsaka svoje področje in raven spoznanja. Kar spada k verskemu spoznanju, ne more dognati po znanstveni metodi izkustvena znanost. Kar spada k tej znanosti, spoštuje in ceni tudi Cerkev. Gre za razlikovanje znanstvenega in verskega spoznanja.
Napetost med vero in znanostjo nastaja najprej zato, ker imajo nekateri ljudje zoper vero mnogo predsodkov, pogosto zaradi nepoučenosti o veri. Tudi na strani vere so včasih nekateri Sveto pismo in vero razlagali na tak način, da so po nepotrebnem posegali na področje znanosti, za kar niso bili usposobljeni.

Že papež Leon XIII. je leta 1893 v okrožnici o proučevanju Svetega pisma zapisal:
"Med teologom in naravoslovcem ne bo prišlo do nobenega resničnega nesoglasja, če se le oba držita vsak v svojih mejah in se v skladu z opominom sv. Avguština varujeta, da ne bi »tega, kar je nepoznano, lahkomiselno razglašala za znano«."
Če bi se na obeh straneh tega držali, bi znanost in krščanska vera postali sestri tudi v praksi. Načelno sta sestri, saj obe izvirata od istega Stvarnika.
Glavna »knjiga«, ki jo prebira in študira znanstvenik, je knjiga narave, glavna knjiga, ki jo prebira in študira vernik, je Sveto pismo. Ti dve knjigi si ne nasprotujeta, ampak se lepo dopolnjujeta. Obe sta namreč dar istega Boga človeku. Če bi človek ne poznal Svetega pisma, bi mnogo manj vedel.
Kadar je v zgodovini med vero in znanostjo prihajalo do nasprotij, se je to dogajalo zaradi napačnega "branja" knjige narave ali knjige Svetega pisma. Sveto pismo je knjiga, ki nas uči, kaj naj verujemo in kako naj živimo. To najdragocenejšo knjigo sveta je treba razumeti v duhu dobe, v kateri je nastala, in ne s stališča današnje znanosti. V tej knjigi zato ne smemo iskati podatkov, kakršne odkrivajo naravoslovne znanosti.

Že italijanski fizik, astronom in matematik Galileo Galilei (+ 1642) je glede Svetega pisma in njegovega glavnega avtorja, Svetega Duha, rekel: "Namen Svetega Duha je, da nas pouči, kako pridemo v nebesa, in ne, kakšni so nebesni zakoni." Podobno se je davno pred Galilejem izrazil sv. Avguštin.
Vera sama po sebi ni in ne bi smela biti nasprotnica znanosti in napredka. Kadar so verni ljudje to bili, so bili zato, ker niso dovolj razlikovali med dvema različnima področjema, med znanostjo in vero. Vere tudi niso pravilno razlagali ali so jo celo zlorabljali. Misel, da je med vero in znanostjo nasprotje, so resni znanstveniki že zdavnaj zavrgli.

Znanstveniki so danes večinoma veri naklonjeni. Green in Carkner pravita v knjigi Deset predsodkov zoper krščanstvo:
"V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem je treba poudariti, da so med tistimi, ki se na univerzah oklepajo krščanstva, v večini znanstveniki" (str. 46).
Znanost in vera sta sestri, ki imata istega najvišjega Očeta. Obe delata z razumom. Pravilno razlaganje verskih resnic in znanstvenih odkritij nikoli ne more voditi do nasprotij. Če se kje pojavijo, je znamenje, da na eni ali na obeh straneh nekaj ni v redu.
Med znanstveniki 19. in začetka 20. stoletja je bilo sicer res precej razširjeno mnenje, da je med vero in znanostjo nasprotje. Med nekaterimi ljudmi z manjšo izobrazbo pa ta predsodek živi še danes. Da so resni znanstveniki zavrgli mnenje, da je med vero in znanostjo nasprotje, kažejo tudi anketne raziskave.

Francoski list Figaro je leta 1926 izvedel anketo med francoskimi akademiki. Vseh 88 članov francoske akademije znanosti je dobilo vprašanje, ali je znanost nasprotna religioznemu čustvu. Prišlo je 73 odgovorov. V njih nihče ne trdi, da bi bili vzroki za nevero v kakih znanstvenih dognanjih.
Niti en akademik ni odgovoril, da vidi med vero in znanostjo nepremostljivo nasprotje. Le trije se bolj zadržano izražajo glede nekaterih veroizpovedi.
P. Sebatier v omenjeni anketi pravi: "Mislim, da je nespametno vnašati nasprotje med vero in znanost, ki naj po mojem ostaneta vsaka na svojem osebnem področju. Dvigati jih eno proti drugi ne more nikomur koristiti; to delajo predvsem ljudje, ki so v eni kakor v drugi slabo poučeni."

Nemški biolog Max Hartmann ugotavlja, kako se znanost vedno bolj bliža veri in kako "narašča v naši dobi število naravoslovnih znanstvenikov, ki na razne načine in z različnimi utemeljitvami tudi javno izpovedujejo religijo in vero v Boga".
Nemški fizik Max Planck (+ 1947), začetnik kvantne teorije, leta 1918 Nobelov nagrajenec, pravi:
"Kamor in kakor daleč pogledamo, nikjer ne najdemo med religijo in naravoslovjem nobenega nasprotja, pač pa, in v prav najvažnejših točkah, popolno soglasje. Vera in naravoslovje, to dvoje se ne izključuje, kakor marsikdo danes misli ali se boji, marveč se med seboj dopolnjuje in omogoča. Pač najneposrednejši dokaz za skladnost med religijo in naravoslovjem, pa naj njun odnos še tako kritično motrimo, je zgodovinsko dejstvo, da so bili ravno največji naravoslovci vseh časov, možje kakor Kepler, Newton, Leibniz prežeti z globoko vernostjo."

Ruski zdravnik kirurg dr. Luka Vojno-Jasenicki, ki je kot zdravnik znanstvenik dobil Stalinovo nagrado in je pozneje postal pravoslavni duhovnik in škof, je povedal o sebi:
"Vem, da se mnogo ljudi sprašuje, kako sem mogel, ko sem si bil pridobil slavo učenjaka in velikega kirurga, opustiti znanost in postati oznanjevalec Kristusovega evangelija. Delajo veliko napako, ker mislijo, da je nemogoče združevati vero in znanost. Tako mišljenje je povsem zgrešeno. Zgodovina nas uči, da so bili genialni učenjaki, kakor Galileo, Newton, Kopernik, Pasteur in veliki ruski filozof Pavlov globoko verni. Vem tudi, da je mnogo profesorjev, naših sodobnikov, vernih."
Einstein je zapisal, da o večini predstavnikov naravoslovne znanosti lahko trdimo: "Edini so si v tem, da si vera in znanost ne stojita sovražno nasproti."
Svetovno znani učenjak in profesor na kolumbijski univerzi v ZDA Mihajlo Pupin (+ 1935) je rekel: "Pred nami sta dve možnosti: ali verujemo, da je vesoljstvo in veličastni red posledica slepega slučaja ali posledica nekega Uma. Osebno verujem v Božji Razum."
Francoski znanstvenik Louis Pasteur (+ 1895), ki je med drugim izumil cepivo proti steklini, je rekel: "Malo znanja človeka oddaljuje od Boga, veliko znanja pa ga vodi k Bogu."
Podobno je zapisal angleški filozof Bacon Verulamski (+ 1626): "Samo površno poznavanje narave more odvračati od Boga, globlje in temeljitejše znanje pa nas vodi nazaj k Bogu."

An

ponedeljek, 12. maj 2014

Celo z metlo mati ni varčevala



Za otroke, zlasti za Lucijo, se je začelo veliko trpljenje. Mama Marija je vztrajno poizvedovala po dogodku in svojo najmlajšo hčerko dolgo časa imela za lažnivko, ki vara ljudi. Na različne načine, tudi s telesno kaznijo, jo je hotela pripraviti do tega, da bi preklicala resničnost prikazovanj. Lucijine starejše sestre so vse potegnile z materjo in so Lucijo večkrat zaničevale.
V prvem Spominu Lucija poroča o ravnanju svoje matere:
»Nekega dne, preden sem s čredo odšla na pašo, me je hotela prisiliti, da bi priznala, da sem se zlagala. Nič ni varčevala z nežnostmi in grožnjami, celo z metlo ne. Ker ni mogla doseči drugega kakor le trden molk ali ponavljanje tega, kar sem že povedala, mi je ukazala, naj odidem s čredo, a naj čez dan dobro premislim. In če nikdar ni dopustila, da bi njeni otroci lagali, bo še veliko manj dopustila laži te vrste. Zvečer me bo prisilila, da bom šla k vsem tistim ljudem, ki sem jih prevarala, da jim bom priznala, da sem lagala, in jih prosila odpuščanja.
Odšla sem s svojimi ovčicami in tudi tisti dan sta me prijatelja že pričakovala. Ko sta videla, da jokam, sta mi pritekla naproti in me vprašala, kaj se je zgodilo. Povedala sem jima in dodala:
'Povejta mi, kaj naj storim! Moja mati za vsako ceno hoče, naj rečem, da sem lagala. Kako bi mogla kaj takšnega storiti?'

Potem ko je Marija vidcem obljubila nebesa, jim je razodela, da bodo morali veliko trpeti. Tako so na svojem mesu dopolnjevali, kar manjka Kristusovim bridkostim za njegovo telo, ki je Cerkev (prim. Kol 1,24; Flp 3,10 in 1,29). Ko je Jezus Petru obljubil ključe nebeškega kraljestva, je začel razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti (prim. Mt 16,21). Jezus nas vabi: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9,23).

p. Anton

nedelja, 11. maj 2014

Videla sem našo Gospo

Videla sem našo Gospo

Lucija je po prvem prikazanju zabičala obema mlajšima pastirčkoma, naj o vsem popolnoma molčita. To je storila, ker je imela že pri prikazovanjih leta 1915 s svojimi spremljevalkami slabe izkušnje, a ona si je hotela prihraniti zbadanja, hkrati pa je čutila, da je zaradi vsebine Marijinih sporočil treba o zadevi molčati. Frančišek in Jacinta sta obljubila, da bosta o vsem molčala.
Lucija se je bala, da Jacinta ne bo mogla biti tiho. Ta strah jo je obšel, ko je slišala svojo malo sestrično, kako je od časa do časa navdušeno ponavljala:
»Oh, kako lepa Gospa!«
'Vidim, da boš še komu povedala,' ji je rekla.
»Ne bom, ne, bodi mirna.«
Vendar je mala Jacinta v velikem veselju in navdušenju vse izklepetala svoji mami. Potem sta morala tudi Frančišek in Lucija povedati, kaj sta videla.
Jacintina mati Olimpija je pozneje pri zaslišanju povedala, kar je zapisano v tretji osebi:
»Nekoliko po sončnem zahodu, že ponoči, je prišla domov iz kraja Batalha, kjer je trg vsako nedeljo. Ko je prišla domov, jo je Jacinta vsa vesela objela, kar ni bila njena navada, in je rekla: 'O, moja mama, danes sem v Irijski globeli videla našo Gospo!' Mati jo je zavrnila: 'Ne verjamem. Ti si res taka svetnica, da lahko vidiš našo Gospo.' Otrok je postal nekoliko žalosten in je še naprej trdil: 'Mama, verjemite mi!' – Imela je tedaj sedem let. To se je zgodilo še na cesti na hišnih vratih.«
Lucija v prvem Spominu poroča:
»Ko je naslednji dan njen brat pritekel povedat, da Jacinta zvečer doma ni držala besede, je tiho poslušala obtožbo.
'Vidiš, meni se je zdelo, da boš povedala,' sem ji rekla.
'Tu notri je bilo nekaj, kar mi ni pustilo molčati,' je odgovorila s solzami v očeh.
'Ne jokaj zdaj! O tem, kar nam je Gospa rekla, ne povej ničesar več nikomur!'
'Pa sem že povedala. Rekla sem, da je Gospa obljubila, da nas bo vzela v nebesa.'
'Kaj je bilo treba to praviti?'
'Odpusti mi. Nikoli več ne bom nikomur ničesar povedala.'«
Res je bila za naprej Jacinta zelo molčeča, ko so jo radovedni ljudje nadlegovali z raznimi vprašanji v zvezi s fatimskimi dogodki.
Tudi Lucija in Frančišek sta morala povedati, kaj sta videla. Za naprej o Marijinih prikazovanjih niso mogli biti popolnoma tiho. To je bilo dobro, da so se ljudje začeli zanimati za fatimske dogodke in se zbirati v Irijski globeli.
Popolnoma pa so molčali o treh delih skrivnosti in o trpljenju in žrtvovanju za grešnike. Za vse to so ljudje in celo sorodniki zvedeli šele iz Lucijinih Spominov.
Nekoliko pred svojo smrtjo se sestra Lucija takole spominja tega dogodka:
»Kljub mojemu vztrajnemu priporočanju, naj ne govorimo o prikazanju naše ljube Gospe, je Jacinta povedala mami. Ni bilo potrebno nič drugega in že se je naglo razširila novica med preprostim in delavnim ljudstvom, zaposlenim s poljedelskimi opravili, da bi iz zemlje pridobivalo vsakdanji kruh (…) Z globoko vero, upanjem in ljubeznijo so prihajali iz mest, krajev in vasi. Prihiteli so, da bi zvedeli, kaj se je zgodilo. Prihajali so ubogi in bogati, modri in nevedni, nekateri verni, drugi neverni. Prišli so radovedneži in zasmehovalci in oni, ki so iskali najboljši način, kako bi stvar preprečili.

To je bil začetek tistega, kar je Marija prerokovala pastirčkom: 'Morali boste torej dosti trpeti.' Ne samo oni, tudi njihove družine.«