Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 22. december 2018

Marija Pomagaj v Ljubljani in spokorna procesija 29. maja 1943

Ob 150-letnici rojstva generalnega vikarja Ignacija Nadraha (1868–1951)

Ignacij Nadrah se je rodil na Sveti večer leta 1868 na Mrzlem Polju, župnija Stična. Služboval je v Metliki, Tržiču, Škofji Loki, najdalj pa v Ljubljani. Bil je najvišji cerkveni dostojanstvenik rojen v stiški župniji. Dosegel je veliko visokih nazivov. Med drugim je bil stolni kanonik, protonotar, generalni vikar ter stolni prošt – skratka za škofom Rožmanom drugi mož v škofiji. Morda je bilo njegovo najpomembnejše delo vzgoja več generacij slovenskih duhovnikov, saj je bil kar 25 let ravnatelj »Škofijskega duhovskega semenišča« v Ljubljani. Iz tega obdobja je tudi zapis iz maja l943, ko je škof Gregorij Rožman posvetil ljubljansko škofijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Nadrahov zapis, ki sledi, je bil objavljen v knjigi: Matjaž Ambrožič, Spomini in semeniška kronika (1941-1944) Ignacija Nadraha, str. 190–191.

»19. maja 1943 je škof [Gregorij Rožman] prinesel s Trsata milostno podobo Marije Pomagaj. Ob okupaciji Gorenjske po Nemcih se je posrečilo frančiškanom spraviti podobo k frančiškanom na Trsat. V Ljubljani je bila nekaj časa v škofovi kapeli, za kak dan so jo dobili v ta in oni samostan, potem so jo pa stalno namestili na oltarju sv. Dizma v stolni cerkvi. Pred njo so hodili bogoslovci molit, ko so se vračali s sprehoda, od predavanj in sicer ob vsaki priliki. Ob nedeljskih večerih je vpeljal stolni vikar Žakelj pred podobo pete litanije. Bogoslovci so z veliko gorečnostjo hodili pet te litanije, navadno kvartet, včasih oktet.
V noči od 23. do 24. maja 1943 je imelo semenišče v svoji kapeli celonočno adoracijo pred izpostavljenim Najsvetejšim. Imeli so jo razni samostani in zavodi kot pripravo za veliko spravno procesijo 29. maja na Rakovnik. To noč je prišlo semenišče na vrsto. Izvršila se je adoracija  v lepem redu. Udeležilo se je je seveda tudi vodstvo.
28. maja je bil zadnji dan predavanj. Potem se je začel za bogoslovce najtežji čas: priprava za skušnje. Jaz sem imel svoj zadnji »seminar« v tem šolskem letu 22. maja 1943. Meseca maja sem imel – kakor doslej vsako leto – nekaj posebnih ur za novomašnike, v katerih sem jih poučeval in opozarjal na razne stvari, ki so važne za duhovnike v duhovnem pastirstvu.
29. maja 1943. Sobota. Velika spokorna procesija na Rakovnik. Bogoslovci so nosili brezijansko Marijo Pomagaj tja in nazaj. Drugi so šli za procesijo kot posebna skupina v roketih in so glasno molili in prepevali.
31. maja 1943. Semeniški praznik: Marija Srednica vseh milosti. Ob enem prvi dan prošnjega tedna. Prošnjih procesij ni bilo. Bogoslovci so šli ta in sledeča dva dneva ob 6.45 v stolnico, kjer so peli litanije in bili pri slovesni prošnji maši ...«
Valerija Ravbar

Ni komentarjev:

Objavite komentar