Ignacij Nadrah se je rodil na Sveti večer leta
1868 na Mrzlem Polju, župnija Stična. Služboval je v Metliki, Tržiču, Škofji Loki,
najdalj pa v Ljubljani. Bil je najvišji cerkveni dostojanstvenik rojen v stiški
župniji. Dosegel je veliko visokih nazivov. Med drugim je bil stolni kanonik,
protonotar, generalni vikar ter stolni prošt – skratka za škofom Rožmanom drugi
mož v škofiji. Morda je bilo njegovo najpomembnejše delo vzgoja več generacij
slovenskih duhovnikov, saj je bil kar 25 let ravnatelj »Škofijskega duhovskega
semenišča« v Ljubljani. Iz tega obdobja je tudi zapis iz maja l943, ko je škof
Gregorij Rožman posvetil ljubljansko škofijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Nadrahov zapis, ki sledi, je bil objavljen v knjigi: Matjaž Ambrožič, Spomini in semeniška
kronika (1941-1944) Ignacija Nadraha, str. 190–191.
»19. maja 1943 je škof [Gregorij Rožman]
prinesel s Trsata milostno podobo Marije Pomagaj. Ob okupaciji Gorenjske po
Nemcih se je posrečilo frančiškanom spraviti podobo k frančiškanom na Trsat. V
Ljubljani je bila nekaj časa v škofovi kapeli, za kak dan so jo dobili v ta in
oni samostan, potem so jo pa stalno namestili na oltarju sv. Dizma v stolni
cerkvi. Pred njo so hodili bogoslovci molit, ko so se vračali s sprehoda, od
predavanj in sicer ob vsaki priliki. Ob nedeljskih večerih je vpeljal stolni
vikar Žakelj pred podobo pete litanije. Bogoslovci so z veliko gorečnostjo hodili
pet te litanije, navadno kvartet, včasih oktet.
V noči od 23. do 24. maja 1943 je imelo
semenišče v svoji kapeli celonočno adoracijo pred izpostavljenim Najsvetejšim.
Imeli so jo razni samostani in zavodi kot pripravo za veliko spravno procesijo
29. maja na Rakovnik. To noč je prišlo semenišče na vrsto. Izvršila se je
adoracija v lepem redu. Udeležilo se je
je seveda tudi vodstvo.
28. maja je bil zadnji dan predavanj. Potem se
je začel za bogoslovce najtežji čas: priprava za skušnje. Jaz sem imel svoj
zadnji »seminar« v tem šolskem letu 22. maja 1943. Meseca maja sem imel – kakor
doslej vsako leto – nekaj posebnih ur za novomašnike, v katerih sem jih
poučeval in opozarjal na razne stvari, ki so važne za duhovnike v duhovnem
pastirstvu.
29. maja 1943. Sobota. Velika spokorna
procesija na Rakovnik. Bogoslovci so nosili brezijansko Marijo Pomagaj tja in
nazaj. Drugi so šli za procesijo kot posebna skupina v roketih in so glasno
molili in prepevali.
31. maja 1943. Semeniški praznik: Marija
Srednica vseh milosti. Ob enem prvi dan prošnjega tedna. Prošnjih procesij ni
bilo. Bogoslovci so šli ta in sledeča dva dneva ob 6.45 v stolnico, kjer so
peli litanije in bili pri slovesni prošnji maši ...«
Valerija Ravbar
Ni komentarjev:
Objavite komentar