TAKOLE MOLIM Štirje koraki molitve Lahko govorimo o štirih korakih molitve. Pri prvem koraku je poudarek na razumskem in čustvenem delu molitve

Največkrat se obrnemo na Boga v težavah. Takrat ga prosimo, naj nam pomaga in nas usliši. Velikokrat nam daje po drobtinicah in v srcu začutimo veselje. Bog nam daje mir, veselje ter ljubezen. In tega se veselimo. Pridejo pa trenutki, ko vsega tega ne doživljamo in takrat spoznamo, da smo iskali samo milostne trenutke, ne pa Boga. Na začetku prave poti je zmeraj napor. Boga namreč moramo imeti v srcu in ne samo v molitvi. Pri tem potrebujemo veliko vztrajnosti, poguma in odločnosti, da ne odnehamo. Dobro se je odločiti za katero izmed molitev za daljše obdobje, vendar se pazimo pretiravanja. Novorojenček ne more shoditi že kar prvi dan. Tako je tudi pri molitvi potrebna potrpežljivost in vztrajnost. Tudi v molitvi rabimo čas da rastemo.

Prosimo Gospoda, da nas nauči moliti, kakor so apostoli prosili Jezusa. Ko se naučimo moliti iz srca, se pokažejo sadovi Svetega Duha in takrat začutimo, da je molitev res prava. Kot sadovi na drevesu morajo tudi v nas dozoreti sadovi Svetega Duha. Gospod, ti nas vodi v naši molitvi. Ko se z Bogom pogovarjamo v molitvi, vedno vljudno počakajmo, da nam tudi on še kaj pove. Pomembno je ostati nekaj trenutkov v tišini ter prisluhniti. Vzemimo si čas in s srcem prisluhnimo Gospodu.

V molitvi nikoli ne bodimo neučakani. Če se nam ne uresničijo naše prošnje in želje, se vedno vprašajmo, ali si vse to za nas želi tudi nebeški Oče, ali pa je to samo naša sebična želja. Ne moja volja – TVOJA volja naj se zgodi. V naših prošnjah vedno recimo Bogu, naj ON presodi, kaj je dobro za nas. Če se nam naše prošnje ne izpolnijo, ima Bog za nas zagotovo pripravljeno nekaj boljšega. Prosimo, naj naša molitev raste, in ne dovolimo, da se naše srce oddalji od Boga. Molitev je kot roža, ki vsak dan rabi vodo, da lepo raste in zacveti.

Vsak človek ima svojo pot molitve. Sami moramo ugotoviti, kaj nam je bližje: zahvaljevanje, prošnje, slavljenje … Kje se torej lahko Bogu najbolj odpremo. Na čustvenem področju je 60% naš delež in le 40% od Boga. Bog nam daje izkušnje, da doživimo mir in veselje, da ga čutimo, da se nas dotakne. Negujmo in vzdržujmo ta čustva, da se nam ne ohladijo. Veliko ljudi, ki ugotovijo, da v molitvi ne napredujejo, se v prihodnosti oddalji od Cerkve. Takrat se prične okužba kritiziranja in nervoze. Žalostni ljudje se zapirajo sami vase. Spoznati moramo, da je Jezus naš odrešenik, da nas ima neskončno rad in da smo mi ljubljeni Božji otroci. Vedno se lahko zatečemo k njemu in nikoli nas ne bo prizadel ali ranil. Vedno nam bo dal tisto misel ali besedo, katera je potrebna za naše življenje.