TAKOLE MOLIM Češčenje Najsvetejšega

Molitev je zame tako potrebna kot dihanje. Če bi prenehala moliti, bi prenehala duhovno živeti. Skupaj s psalmistom vzklikam: »Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu!« To žejo lahko poteši le molitev, ki ni zgolj izgovarjanje besed in molitvenih obrazcev, ampak je ljubeč odnos z Bogom, srečanje z Njim, prijateljevanje in zrenje Njegovih velikih del v mojem življenju. Od vseh oblik molitve mi je najbolj pri srcu adoracija pred Najsvetejšim. V naši župniji Ljubljana Polje jo imamo vsak četrtek eno uro pred večerno sv. mašo. S septembrom 2005 adoracijo oblikujejo vse skupine, ki delajo in živijo v župniji. Tako smo hoteli poudariti molitveno edinost in medsebojno povezanost v Gospodu. Jezus je pri zadnji večerji posebej molil, da bi bili vsi, ki vanj verujemo, eno » kot sta Sin in Oče eno«. Danes je edinost najmočnejše pričevanje vere v Jezusa Kristusa.

In kaj mi pomeni adoracija? Zelo so me nagovorile besede papeža Benedikta XVI., ki je mladim v Kölnu dejal, naj se vrnejo k češčenju Najsvetejšega v sv. evharistiji. »Adoracija je poljub ljubezni Odrešeniku«, je mladim očetovsko spregovoril papež. Tudi meni je adoracija srečanje dveh ljubezni-moje in Jezusove. Moja ljubezen je nepopolna, šibka, omahljiva, Jezusova ljubezen pa je zvesta, močna, brezpogojna. Ko gledam belo hostijo v monštranci, se sprašujem: »Kdo si, Gospod? Tvoja ponižnost je pretresljiva! Ne razumem, a verujem. Ne vidim, a zaupam. V tem koščku kruha je tvoja neskončna ljubezen do mene in do vsakega človeka. Slavim te, moj Bog, nauči me ljubiti!«

Adoracijo oblikujemo tako, da je v njej vedno tudi čas tišine, ko lahko vsakdo od navzočih Jezusu govori s svojim srcem in posluša navdihe Svetega Duha, namenjene samo njemu. Kako čudovito je, da nas Bog ljubi osebno! Zanj smo enkratni, neponovljivi. Včasih mi je dovolj, da sem pred Jezusom v popolni tihoti, brez besed. Večkrat sem občutila veliko radost v bližini Najsvetejšega. To veselje lahko preplavi skrbi, s katerimi pridem v cerkev. Doživljam, da je Bog izvir resničnega veselja, ker je njegova navzočnost vedno ljubezen. Nočem se prepuščati čustvenim občutkom. Čutim, da Bog od mene ne pričakuje zanesenih, čustvenih molitev, ampak zvestobo, odprtost, razpoložljivost. Zato pri adoraciji rada odprem Sveto pismo in berem, kaj mi Bog govori. Božja beseda je močna. Tudi v molitveni suši odžeja in nahrani. V češčenje Najsvetejšega je vedno vključeno tudi češčenje Jezusovega Srca. Ker sem sama posvečena Srcu Jezusovemu in Marijinemu, vidim v adoraciji najlepši odgovor Božji ljubezni. Pogosto molim za tiste, ki te Ljubezni še niso spoznali in so oddaljeni od Boga in Cerkve. Rada bi jim odkrila radost vere. Prosim Gospoda, naj tudi njim podari milost vere. Danes vidim veliko ljudi, ki so zbegani, prestrašeni, zmedeni v duhu. Čutim odgovornost, da molim zanje. Adoracija je lahko globoko dejanje ljubezni do bližnjega. V resnici je izvir ljubezni. »Pritegni nas k sebi, Gospod, da bo potešena tvoja in naša žeja, da spet najdemo polnost življenja, ki je v tebi in v prijateljstvu s teboj!«

Nataša Ahčin