Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 11. oktober 2023

TAKOLE MOLIM Drugi korak je vera.

Bog nas vabi h globlji molitvi. Bodimo mu zvesti, kakor mu je bil Abraham. Ko rastemo v veri, se velikokrat zgodi, da ne čutimo tistega pravega veselja. Vera ni to, kar čutimo. Vera je to, da Jezus živi v nas in med nami.

Ko je Jezus vstal od mrtvih, je apostolom obljubil: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« Njegova beseda je resnica, nas osvobaja in nas vodi po pravi poti. Jezus vedno išče vero med ljudmi, in ko jo najde, se zgodijo čudovite stvari. Žena, ki je veliko let krvavela, je verjela, da, če se samo dotakne roba njegovega oblačila, bo ozdravljena. Stotnik je rekel: »Nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« Vera se velikokrat krepi med preizkušnjami, trpljenjem, pri premagovanju skušnjav in ovir, tudi v molitvi. Najtrdnejša je Marijina drža v veri, ko pravi: »Zgodi se mi po tvoji besedi.« Ona ni vsega razumela. Ni vedela, kaj vse jo čaka v življenju, vendar je vedno zaupala v trdni veri.

Gospod nas kliče, da bi odrinili na globoko, da bi mu ostali zvesti in rastli v veri. Vera nas odrešuje, zato vztrajno molimo za dar vere, da bi postala bolj bistra, bolj trdna in bolj globoka. Dar vere moramo izmoliti. Vztrajajmo vedno, tudi takrat, ko pridejo preizkušnje in se sprašujemo, zakaj ravno k nam. Jezus je moral pretrpeti grozodejstva na Kalvariji in je izkušal celo zapuščenost od Boga Očeta, čeprav ga Oče ni zapustil. Verujmo, da od Boga nismo nikoli zapuščeni, čeprav to občutimo. Tudi takrat ne, ko najbolj trpimo. Tako bo vera v nas postala bolj rodovitna. Kot se železo kuje v ognju, gre tudi vera velikokrat skozi preizkušnje trpljenja.

Mnogo ljudi, ko pridejo do močne vere, začuti nemir, žalost ali dvome. Toda Gospod je vedno z nami. Zavedajmo se, da premoremo vse v njem, ki nam daje moč. V vsakem težkem trenutku življenja se spomnimo teh besed. Pomembno je tudi, da razločujemo, kaj je Božjega in kaj ne. Bodimo vztrajni na poti, ki nam jo kaže Bog. Molitev naj nam priraste k srcu in nam postane veselje. Prosimo za dar globoke, trdne vere.

Vendar, če vera ni bila zgrajena na trdnih temeljih, se lahko hitro zruši. Vera nas hoče utrditi v odnosu s Kristusom. Je in mora biti močnejša od vsega, kar nas čaka v življenju. Gospod, nauči nas verovati! Počasi in vztrajno prebirajmo Sveto pismo in vera v nas bo rastla in se utrjevala. Z njo se bodo dogajali čudeži in znamenja, kot pri cestninarju Mateju. Le-ta ni mogel verjeti, da se je prav njemu zgodila takšna milost. Pokesal se je in pričel živeti drugačno življenje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar