Mašnik gre k sedežu in začne mašno daritev z znamenjem križa. Skupaj z njim se pokrižajo vsi navzoči. Kakor si se pokrižal, ko si stopil v cerkev, se pokrižaš tudi zdaj. V krščanstvu mnoga dejanja pričnemo z znamenjem križa, zato je prav, da tudi najpomembnejše in najsvetejše opravilo tako začnemo. Z znamenjem križa se povežemo z Jezusom na križu, saj se bo njegova kalvarijska daritev na zakramentalni način obnovila na oltarju, ki je pred nami. Na nek način se potopimo v Sveto Trojico, saj je prav pri mašni daritvi na poseben način navzoča in dejavna.
Daniel Rops prosi Gospoda, naj mu pomaga, da se bo lepo pokrižal: »Gospod, naj to kretnjo svoje roke, ki sem je tako navajen, da jo le premnogokrat delam malomarno, sedaj izvršim, kakor bi jo delal prvikrat, s polnim razumevanjem njenega smisla in tudi z veseljem, da sem odkril njen pomen. Moj križ naj mi na pragu te maše, tvoje daritve, predoči križ, ki me je odrešil. Naj moje življenje združi s tvojim človeškim življenjem in moje trpljenje s tistim, ki si ga ti izvolil, ter mojo smrt, ki pride nekoč in jo že zdaj s strahom pričakujem, s tvojo daritveno smrtjo, ki si jo sprejel in dopolnil iz ljubezni.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar