Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični 1.

Basilica minor (manjša bazilika) je poleg basilica maior (večja bazilika) vse od 18. stoletja poseben častni naslov, ki ga more papež podeliti kaki pomembni cerkvi.

V Sloveniji imamo sedem manjših bazilik:

bazilika Matere usmiljenja v Mariboru (1906)

bazilika na Sveti Gori pri Gorici (1906)

bazilika lurške Matere Božje v Brestanici (1929)

bazilika Žalostne Matere Božje v Stični (1936)

bazilika obiskanja Device Marije v Petrovčah (1984)

bazilika Marije Pomagaj na Brezjah (1988)

bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori (2009). 

Marijanskost slovenske vernosti

Kaj imajo skupnega sedmere bazilike na Slovenskem? Vse so posvečene Mariji! Tudi v tem se kaže pomembna vloga marijanskih romarskih središč v zgodovini našega naroda. Po pravici pa smemo omeniti še dve svetišči: Gospo Sveto na Koroškem in Svete Višarje na stičišču treh narodov.

Zibel slovenske državnosti in krščanstva je tekla na Gosposvetskem polju na Koroškem. Na Krnskem gradu je od 7. do 9. stoletja prestoloval karantanski knez, pri bližnji Gospe Sveti pa je misijonar sv. Modest okoli leta 760 pozidal cerkev Matere Božje in si jo izbral za svoj škofovski sedež. To Marijino svetišče je zgodovinskega pomena za slovenski narod.

Marijina božja pot na Svetih Višarjah v Kanalski dolini, katere nastanek sega v leto 1360, je bila nekdaj med Slovenci zelo priljubljena. V zadnjih desetletjih se tu srečujejo Slovenci treh domovin, tj. iz matične domovine, zamejstva in izseljenstva, in verniki treh dežel, tj. Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije. Po besedah Božjega služabnika mučenca Lamberta Ehrlicha je tu edina meja, ki ne ločuje, ampak povezuje.

Povezuje nas Božja mati Marija! Slovenci častimo Božjo mater Marijo zlasti v številnih marijanskih romarskih svetiščih. To so živi spomeniki našega krščanskega življenja in trdni braniki naše samostojnosti. Človeka, ki potuje po Sloveniji, prevzame nešteto cerkva, posejanih po dolinah in gričih našega raja pod Triglavom. Sv. Janez Pavel II. pomenljivo pravi, da romarski kraji sestavljajo »zemljepis vere«. V Sloveniji imamo skoraj 400 Mariji posvečenih cerkva, od tega 40 romarskih. Edinstveni biser je Marijina cerkev na Blejskem otoku!

 

Cerkev – hiša Božja in vrata nebeška

»Razveselil sem se, ko so mi rekli: 'V Gospodovo hišo pojdemo'» (Ps 121,1). Gospodova hiša je hiša molitve, kjer se krščansko ljudstvo zbira k molitvi in obhajanju zakramentov. Cerkve so posvečeni prostori, ki so izvzeti iz vsakdanje dejavnosti. Svetišče je izbran kraj in odlično znamenje svete Cerkve, Kristusove neveste. Lepota in sijaj svetišča ponazarjata vzvišenost bogoslužnega dogajanja, kakor se glasi molitev ob posvetitvi cerkve:

»V njej te bodo verniki pobožno častili, poučeval jih boš s svojo besedo in hranil z zakramenti… Dobri Oče, tukaj naj voda Božje milosti izmiva grehe ljudi, da se bodo tvoji otroci, odmrli grehu, prerajali za nebeško življenje. Tukaj naj tvoji verniki ob oltarni mizi obhajajo spominski obred velike noči in se nasičujejo s Kristusovo besedo in njegovim Telesom. Tukaj naj odmeva prijetna hvalna daritev; angelskemu petju naj se pridružijo človeški glasovi in naj se za rešitev sveta dviga nenehna molitev. Tukaj naj ubogi dobivajo usmiljenje, stiskani prihajajo do prave svobode in vsi ljudje prejemajo dostojanstvo tvojih otrok, dokler veseli ne dospejo do onega Jeruzalema, ki je zgoraj«.

 

Pomembnost in odličnost bazilik

Kar velja za vse bogoslužne zgradbe, je še mogočneje poudarjeno pri bazilikah, stolnicah in božjepotnih svetiščih.

Bazilika prvotno pomeni »kraljeva hiša«. V Rimu je pet patriarhalnih bazilik, ki se od začetka 18. stol. imenujejo tudi basilicae maiores: sv. Janeza v Lateranu, sv. Petra v Vatikanu, sv. Marije Velike, sv. Pavla in sv. Lovrenca. Zunaj mesta Rima sta samo dve cerkvi dobili naziv »velike bazilike«, in sicer v Assisiju: leta 1754 cerkev sv. Frančiška in 1909 cerkev sv. Marije Angelske.

Basilicae minores (manjše bazilike). Nekatere posebne pravice (privilegije) patriarhalnih bazilik so od 16. stol podeljevali v Rimu in nato od 18. stol. vedno bolj obsežno tudi po vsem svetu. Tem cerkvam so dali naslov basilicae minores (manjše bazilike) in jih odlikovali s podobno častjo kakor patriarhalne (insignie collegiate = collegiate decoratae ad instar patriarchalium). Decembra 2020 je imelo ta naslov 1876 cerkva.

Odlok kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov leta 1968 (dopolnjen 1975) je opredelil namen podelitve naslova basilica minor: »Okrepiti povezanost posameznih cerkva z rimskim škofom. Hkrati poudariti pomen te cerkve za tisto pokrajino.« Ista kongregacija je 9. novembra 1989, na praznik posvetitve lateranske bazilike, izdala nov odlok »Domus ecclesiae«, ki določa norme za podelitev naslova basilica minor.

Razlogi za imenovanje so starodavnost, zgodovinski pomen kake cerkve, njena arhitekturna in umetniška vrednost ter zlasti da je pomembno versko središče. V zadnjem primeru gre večinoma za romarske cerkve z milostno podobo, ki jo verniki goreče častijo. V izbrani cerkvi morajo še skrbneje obhajati bogoslužje, razlagati Božjo besedo in spovedovati.

Verniki morejo v baziliki prejeti popolni odpustek, če pobožno sodelujejo pri sveti maši ali kaki pobožnosti oz. vsaj zmolijo očenaš in vero ter izpolnijo običajne pogoje: opravijo zakramentalno spoved, prejmejo sveto obhajilo in molijo po namenu svetega očeta. Popolni odpustek morejo prejeti na te dneve:

na obletnico posvetitve bazilike; na dan bogoslužnega obhajanja zavetnika svetišča; na slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla (29. junija); na obletnico razglasitve bazilike; enkrat letno na dan, ki ga določi krajevni škof; enkrat letno na dan, ki ga izbere vsak vernik sam (Domus ecclesiae, št. 17).

 

Posebne pravice

Bazilika je svetišče, v katerem se po Marijini priprošnji ponovno posvetimo troedinemu Bogu in se tesneje povežemo z vesoljno Cerkvijo. Omenjeni odlok pravi: »Med cerkvami v škofiji gre prvo mesto in največje dostojanstvo stolnici ... Sledijo župnijske cerkve … Poleg tega so svetišča, kamor romajo verniki škofije in drugih krajevnih Cerkva. Med temi so nekatere obdarovane s posebnim pomenom za liturgično in dušnopastirsko življenje, ki jih papež lahko odlikuje z naslovom 'basilica minor'. To izraža posebno povezanost z rimsko Cerkvijo in papežem« (Domus ecclesiae, št. 3 in 4).

V bazilikah naj bo slovesnejše obhajanje bogoslužja, redno oznanjevanje in spovedovanje. Baziliko lahko vidno označijo takole: »Na bandera, na cerkveno opravo, na žig bazilike lahko upodobijo papeški znak 'prekrižanih ključev'.« (Domus ecclesiae, št. 18).

 

Duhovno zdravilišče

V baziliki je torej mogoče prejeti popolni odpustek. V tej zvezi lahko spomnimo na posebno molitev, ki jo izgovori papež, ko z blagoslovom »urbi et orbi« (mestu in svetu) podeli odpustek: »Veselje v miru, poboljšanje življenja, čas za resnično pokoro, milost in tolažbo Svetega Duha, stanovitnost v dobrih delih naj vam podeli vsemogočni in usmiljeni Gospod.« Kakšni duhovni sadovi!

Anton Štrukelj