Predstojnik patra Placida Grebenca,
opat dr. Avguštin Kostelec, ga je določil za duhovno oskrbo vaške straže, kar
je nekaj časa izvrševal. Po razpadu Italije, 8. septembra 1943, so področje
Stične zavzeli partizani in p. Placida zaprli. Obtožili so ga, da je bil med
ustanovitelji vaške straže v Stični, on pa je to vedno odločno zanikal in
poudaril, da ni nikomur škodoval, pač pa je veliko ljudi rešil iz rok
Italijanov, vaških stražarjev in internacije. Po več kot enomesečnem zaporu in
mučenju so ga 24. oktobra 1943 v gozdu pri Grčaricah skupaj z 22 drugimi jetniki
po grozovitem mučenju usmrtili in vseh 23 skupaj zakopali. Leta 1944 so truplo
patra Placida (skupaj z drugimi pobitimi) prekopali in s krščanskim pogrebom
zakopali na pokopališču rojstne župnije Ribnica. Ob prekopu je bil narejen
uradni zapisnik. Kot vzrok smrti p. Placida je v zapisniku navedeno: strel v
glavo, razbita lobanja. Ob izkopu so bili navzoči: sestra pokojnega patra
Placida Ivanka, rodni brat pater Maver Grebenc in duhovnik Ivan Lavrih, ki je
bil v Grčaricah skupaj z njim zaprt, a si je pozneje z begom rešil življenje in
ga je Bog ohranil kot dragoceno pričo za mučeništvo patra Placida. Te priče so
povedale, da je imel pokojni pater velike rane in podplutbe po vsem telesu in
razbito spodnjo desno čeljust. Okrog vratu je imel poleg duhovniškega kolarja
tudi rožni venec, znamenje njegovega molitvenega življenja.
Pater Placid je ostro nasprotoval
predvsem iz verskih razlogov načelom in ravnanju komunistične partije, kar je
tudi javno in z dejanji pokazal ter svaril pred komunizmom. Pred sodiščem je
izjavil, da »mora komunizem obsojati, ker mu tako predpisuje njegova vera«. Ker
se svojim nazorom ni odpovedal, je bil usmrčen.
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar