Kontemplativna molitev za vse

Zaradi jasnega spoznanja, da nas rožni venec vodi k Jezusu, je papež Janez Pavel II. trem stalnim delom (vesele, žalostne in častitljive skrivnosti) dodal še »svetle skrivnosti«. Te se pričnejo s krstom in se zaključijo z ustanovitvijo evharistije, vmes pa omenjajo še čudež v Kani, oznanjanje Božjega kraljestva in spremenitev na gori.

Papež Pij V. je leta 1569 slovesno spodbudil takó molitev rožnega venca kot tudi bratovščine, ki so bile vnete za to molitev. Prvo nedeljo v mesecu so se bratovščine svetega rožnega venca zbirale v Rimu in organizirale procesije.

V nedeljo, 7. oktobra 1571, se je pojavil še poseben razlog: treba je bilo moliti za odvrnitev turške grožnje, ki je pretila krščanskemu svetu. Prav na ta dan je bilo turško ladjevje blizu Lepanta premagano. Zmago so pripisovali molitvi rožnega venca in uvedli so praznik, ki je bil leta 1716 sprejet v liturgični koledar za celotno katoliško Cerkev. Leon XIII. je leta 1883 razglasil oktober za mesec molitve rožnega venca.

Vsi papeži, začenši s Pijem V., so priporočali molitev rožnega venca. Papež Benedikt XVI. je rekel: »Rožni venec je kontemplativna molitev, ki je dostopna vsem.«

msgr. Jacques Perrier, upokojeni škof v Lurdu