Evangelist Luka poroča o Božjem usmiljenju, ki se je razodelo nad desnim razbojnikom: »Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: 'Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!' Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: 'Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.' In govoril je: 'Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!' In on mu je rekel: 'Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju'« (Lk 23,39–43).
Na desnem razbojniku se je pokazal obilen sad
Jezusove smrti in vstajenja. Jezus, ki je v svojem javnem delovanju ljudem
odpuščal grehe, jih je tik pred smrtjo odpustil še človeku, ki je poleg njega
visel na križu. V tem razbojniku se je začel proces spreobrnjenja, ko je videl,
kako potrpežljivo trpi in umira njegov nedolžni sotrpin Jezus. Desni razbojnik
je zase priznal, da trpi po pravici. V tem je bilo priznanje grehov in kesanje.
Svojo vero in zaupanje v Jezusa je izrazil s prošnjo: »Jezus, spomni se me, ko
prideš v svoje kraljestvo!« Jezus mu je naklonil popolno odpuščanje in mu
obljubil večno življenje pri sebi z besedami: »Danes boš z menoj v raju.«
Sv. Favstina Kowalska je o desnem razbojniku
takole zapisala: »Kaj sta naredila milost in premišljevanje iz največjega
hudodelca! Ko umira, ima veliko ljubezni: 'Spomni se me, ko boš v raju.'
Iskreno kesanje takoj spremeni dušo. Duhovno življenje je treba živeti resno in
iskreno.«
Sv. Janez Marija Vianney vidi skrivnost
spreobrnjenja desnega razbojnika v njegovem sprejemanju trpljenja v duhu pokore
in ljubezni: »Najsi hočemo ali ne, moramo trpeti. Nekateri trpijo kakor desni
razbojnik, drugi pa kakor levi. Oba sta enako trpela. Vendar je eden znal
narediti svoje trpljenje zaslužno; sprejel ga je v duhu pokore, in ko se je
obrnil h križanemu Jezusu, je slišal iz njegovih ust prelepe besede: 'Še danes
boš z menoj v raju.' Drugi pa je nasprotno kričal, preklinjal in sramotil Boga
ter izdihnil v najstrašnejšem obupu. Dva načina trpljenja sta: trpljenje iz
ljubezni in trpljenje brez ljubezni. Svetniki so trpeli potrpežljivo, veselo in
stanovitno, ker so ljubili. Mi pa trpimo jezno, ker ne ljubimo. Če bi ljubili
Boga, bi ljubili križe, si jih želeli in se jih veselili. Bili bi srečni, da
lahko trpimo iz ljubezni do Njega, ki je hotel trpeti za nas.«
Desni razbojnik nas uči, kako pomembna je
smrtna ura. Od nje je odvisna naša večnost. Zato je tako pomembna molitev za
umirajoče. Jezus nam je po sv. Favstini Kowalski razodel pomen rožnega venca
Božjega usmiljenja: »Vsako osebo, ki bo molila ta rožni venec, bom ob smrtni
uri branil kakor svojo čast. Ko bodo drugi molili ta rožni venec ob umirajočem,
bo duša prejela obljubljeno odpuščanje. Ko ob umirajočem molimo ta rožni venec,
se umiri Božja jeza in dušo objame brezmejno usmiljenje ter se zaradi bridkega
trpljenja mojega Sina zganejo globine mojega usmiljenja.« Sv. Favstina je v
Dnevniku dostavila: »O, ko bi vsi spoznali, kako veliko je Gospodovo usmiljenje
in kako zelo vsi potrebujemo tega usmiljenja, posebej v tej odločilni uri.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar