Odpuščeni so njeni mnogi grehi

Nekoč je farizej Simon povabil Jezusa na obed, vendar ga je bolj hladno sprejel (Lk 7,36–50). Žena, ki je bila v mestu grešnica, »je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.« Simon je Jezusa v srcu obsojal, da ni prerok, ker ne ve, da je ženska, ki se ga dotika, grešnica. Za farizeja je obredno nečista, zato bi jo moral Jezus nagnati. Jezus mu je odgovoril s priliko o dveh dolžnikih: »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« Jezus pa mu je rekel: »Prav si presodil. (…) Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: 'Odpuščeni so tvoji grehi!' Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: 'Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?' On pa je rekel ženi: 'Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!'

Grešnica je vedela, da Jezus oznanja čudovit nauk, dela čudeže in celo grehe odpušča. V njej je začela delovati Božja milost, ki je povzročila zaupanje v Jezusovo usmiljeno dobroto. V njenem srcu se je začel proces spreobrnjenja. Ko je zvedela, da je Jezus v farizejevi hiši pri obedu, se je napotila k njemu. Jezus ni videl le njenega maziljenja in njenih solz, ampak predvsem njeno skesano srce. Jezusovo odpuščaje je bilo posledica ženine skesane duhovne ljubezni do Jezusa in njenega velikega zaupanja, da ji bo Jezus grehe odpustil. Hkrati se je ob dejstvu odpuščanja njena ljubezen do Jezusa še povečala. Njeno iskreno kesanje je bilo tako veliko, da se je kazalo tudi na zunaj.

Ko se pripravljamo na zakrament pokore in sprave, je najpomembnejše kesanje. Katekizem katoliške Cerkve nas uči: »Kesanje je dušna žalost in stud nad storjenim grehom, s sklepom v prihodnje več ne grešiti. Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje 'popolno kesanje' (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe; doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje trdni sklep čimprej pristopiti k zakramentalni spovedi« (št. 1451 s).

Ne vemo, za kakšne grehe je šlo pri ženi, ki je prišla v Simonovo hišo. Ni bila Marija Magdalena. Jezus govori le o »mnogih grehih«. V izročilu so večinoma mislili, da je bila ta žena zakopana v nečiste grehe in da je bila Marija Magdalena. Tako je mislil tudi arški župnik Janez Vianney, ki je o ženinem spreobrnjenju takole pridigal: »Da, bratje, v tem trenutku se je v njej vse spremenilo. Če je toliko duš pogubila s tako pohujšljivim življenjem, jih bo še več pridobila s svojim spokornim življenjem. Nima človeških ozirov, javno se obtoži svojih grehov pred številno družbo, objema Odrešenikove noge, jih moči s svojimi solzami in briše s svojimi lasmi. Ne, ne, bratje, Magdalena ni več Magdalena, temveč sveta ljubiteljica Odrešenika.«