Pater Anton, slišal sem, da pri molitvi rožnega venca lahko prejmemo popolni odpustek? Kako je s tem?
Marko, Cerkev tako ceni molitev rožnega venca,
da je nanj navezala popolni odpustek. Kaj je pravzaprav odpustek? Človek je
slabotno in grešno bitje. Vsi iz svojega življenja in življenja naših bližnjih
to vemo. Za odpuščanje velikih grehov imamo na razpolago zakrament spovedi,
mali grehi pa se nam prav tako odpuščajo pri spovedi. Imamo pa za njihovo
odpuščanje tudi druga sredstva, ki so povezana z našo spokornostjo in
ljubeznijo.
Vsak greh žali Boga. Z grehi zaslužimo kazni.
Za velike grehe zaslužimo večno kazen,
večno ločenost od Boga, večno pogubljenje. Pri dobri spovedi se nam z grehi
odpusti tudi večna kazen, lahko pa ostanejo časne kazni. To so kazni, ki trajajo le nekaj časa in se kažejo kot
navezanost na zlo. Če se nam časne kazni ne izbrišejo na zemlji, ostanejo za
življenje po smrti, kjer bo prestajanje teh kazni mnogo težje. Pravimo, da
pridemo v vice, kjer se bomo v velikem trpljenju očiščevali, kajti nič
nečistega ne more priti k Bogu v nebesa.
Časne kazni večkrat ostanejo tudi pri
odpuščanju malih grehov. Da bi se rešili vic, nam Cerkev poleg drugih sredstev,
zlasti mašne daritve, pomaga tudi z odpustki. O njih duhovniki malo govorimo,
vendar so pomembni za nas same in za naše pokojne. Če hočemo dobro sebi in
našim pokojnim staršem, sorodnikom in dobrotnikom, pa tudi drugim pokojnim, jih
bomo s hvaležnostjo sprejemali.
Ali odpustki izvirajo od
Kristusa?
Odpustke deli Cerkev z oblastjo, ki jo je
prejela od Kristusa. Pri tem odpre duhovni zaklad zasluženj Kristusa, Marije in
drugih svetnikov. Odpustki so popolni in delni. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo vse časne kazni, pri delnem pa le nekaj. Cerkev nam pri
delnem odpustku podeli iz duhovnega zaklada Kristusa in svetnikov toliko,
kolikor je pred Bogom vredno naše delo. S tem nas spodbuja k dejavnemu
sodelovanju, da čimbolje opravimo predpisano delo.
Cerkev je na molitev rožnega venca navezala
popolni odpustek, ki ga lahko prejmemo zase, ali pa ga naklonimo dušam v vicah.
Prejmemo ga lahko vsak dan, a le enkrat na dan. Če res prejmemo popolni
odpustek in v tistem trenutku umremo, gremo brez vic v nebesa. Z njim lahko
pomagamo kakemu pokojnemu, na primer svojim pokojnim staršem, sorodnikom in
dobrotnikom. S popolnim odpustkom prosimo Boga, da bi se usmilil pokojnih, ki
še trpijo v vicah, in bi jih sprejel v nebesa.
Kako moramo moliti rožni
venec, da prejmemo popolni odpustek?
Zmoliti je treba del rožnega venca: veseli,
svetli, žalostni ali častitljivi del. Če molimo sami, ga je treba zmoliti v
cerkvi ali kapeli. Popolni odpustek dobimo tudi, če ga molimo skupaj v domači
družini, samostanski družini in tam kjer se zbere več vernikov skupaj (npr. v
molitveni skupini). Pri molitvi se je treba potruditi, kolikor moremo, da
premišljujemo posamezne skrivnosti.
Izpolniti pa je treba štiri splošne pogoje
kakor za vse popolne odpustke:
- -odkritosrčna spoved (ena spoved velja za več popolnih odpustkov);
- -sv. obhajilo (potrebno za vsak popolni odpustek);
- -molitev po papeževem namenu (očenaš in zdravamarija; vsakokrat);
- -nenavezanost na kakršen koli greh (pomen popolnega kesanja, ko izpolnimo vse pogoje!).
Če ne izpolnimo vseh naštetih pogojev, je
odpustek le delen.
Možnost, da pri družinski
molitvi prejmemo popolni odpustek, se mi zdi zelo pomembna.
S podelitvijo popolnega odpustka družinski
molitvi rožnega venca hoče Cerkev poudariti pomen družinske molitve rožnega
venca. Če ni mogoče rožnega venca moliti vsak večer, pa vsaj včasih. Marsikomu
se zdi pretežko, vsak večer moliti rožni venec. Morda nočejo sodelovati vsi
člani, zlasti otroci. Prav je, da za molitev nismo prisiljeni, ampak radi
sodelujemo. Naj bo vse povezano z ljubeznijo, ponižnostjo in skesanostjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar