3. Marija in Janez se zato sprejmeta od Jezusa kot poslušna učenca,
katerima Jezus lahko zaupa vse. V njima je velika bolečina, a vendar je v njima
tudi globoka vera. Marija dobi vse od Sina in s Sinom tudi vse izgubi. Izgubi
sicer z bolečino, toda z globoko vero. Maria veruje v ljubezen, kakor kasneje
Janez sam zapiše: »Mi smo spoznali in verujemo v ljubezen, ki jo ima Bog do
nas« (1 Jn 4,16). Marija trpi in veruje ter zato upa. Je zvesta učenka, ki
zaupa in pričakuje svojega ženina. Živi svoje bolečine v globokem upanju na
vstajenje. Ona ve, da Bog nikoli ne vzame, ne da bi potem še več podaril. Ona
ve, da se Bog ne odtegne, ne da bi se potem še bolj podaril.
Janez te vere in tega upanja še nima. A v Mariji mu Jezus ponudi Marijino
vero, Marijino upanje in Marijino ljubezen. Materina vera, upanje in ljubezen,
rojevajo vero, upanje in ljubezen otrok. Dar ljubljene učenke je tudi nam dan
zato, da nas njeno materinstvo naredi še bolj za učence. Še bolj poslušne, bolj
ponižne, bolj pozorne, da bi lahko slišali in videli Gospoda. Torej, da bi bili
še bolj odprti za tisto izbranost, ki jo je Gospod določil za vsakega izmed
nas.
Tako Marijina bolečina postane za nas porodna bolečina, ki nas naredi za
sinove in hčere Boga; ki nas naredi za učence, ne le Jezusa, ampak tudi kakor
Jezusa, kar smo slišali v drugem berilu: »čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar
je trpel, učil pokorščine. Ko je dosegel popolnost, je postal za vse, ki so mu
poslušni, začetnik večnega zveličanja« (Heb 5,8–9).
Čudež, ki ga je Jezus storil na križu, je bil v preoblikovanju Marine
žalosti zaradi smrti Sina, v bolečino poroda, po kateri Sveti Duh preoblikuje
Jezusove učence v Očetove sinovi in Očetove hčere. Marija je Žalostna Mati, ker
je mati, ki rojeva nas, Kristusove učence, v Božje otroke. Marija trpi. A trpi
z veseljem in trpi z ljubeznijo. Trpi, da bi nas rodila za polno veselje Božjih
otrok v Kristusu po Svetem Duhu.
Fr. Mauro Giuseppe Lepori OCist
generalni opat
cistercijanov
Ni komentarjev:
Objavite komentar