Ob igri so mladi spoznavali fatimska
sporočila, karmelski škapulir, spodbude za pot svetosti, spodbude za iskanje
Božje volje, da ne bi zgrešili in delali po svoji volji … ipd. Vsak srček z
napisom JMS je predstavljal BOŽJE SRCE, v katerega smo z »zlatimi črkami«
zapisali tudi ime vsakega posebej in mu na ta način sporočili, da je neskončno
ljubljen. Da jih nihče ne ljubi tako kot Bog.
Ko sem na srčke pisala njihova imena, mi
je vsakdo povedal tudi svojega krstnega zavetnika in kdaj goduje. Neka deklica
Zala tega ni vedela in me je prosila, če mi lahko pride kasneje povedat. Čez
kaki dve uri se je vrnila in mi povedala, da goduje 4. septembra. Vsem sem
razložila velik pomen praznovanja godovnega dne za kristjane in vsi so se strinjali,
da ima rojstni dan vsaka žival, godovni dan pa samo Božji otroci. Zanimiva je
posebnost, da jih je bilo med dekleti več kot deset z imenom Ana.
V srcu sem čutila, da bo Marija
izprosila lepo vreme za Stično. Ko sem se zjutraj zbudila, je grmelo in močno
padalo, a ko sem sedla v avto in se odpeljala proti Stični, je skozi oblake
pokukala sestra luna in je prenehalo deževati in vse dopoldne je bilo lepo.
Prve kaplje dežja so bile šele takrat, ko smo že začeli pospravljati stojnico.
Medtem ko sem pospravljala stojnico, je začelo vse bolj deževati in mladi brez
dežnikov so jo popolnoma okupirali. Vesela sem bila, da sem jim jo lahko
odstopila, da jim bo stojnica med sveto mašo še zavetje pred dežjem.
Mojca
Ni komentarjev:
Objavite komentar