Moja botra, ne vdajajte se razkošju, bežite pred bogastvom. Ljubite sveto uboštvo in molk.
Zelo si prizadevajte za
krepost ljubezni tudi do hudobnih.
Ne govorite slabo o nikomer
in bežite pred tistim, ki slabo govori.
Bodite zelo potrpežljivi,
kajti potrpljenje nas vodi v nebesa.
Sveta pokora je zakrament
usmiljenja. Zato se je treba približati spovednici z zaupanjem in veseljem.
Brez spovedi ni zveličanja.
Božja Mati hoče več devic, ki
bi se navezale nanjo z zaobljubo čistosti.
Jaz bi šla zelo rada v
samostan, še rajši pa grem v nebesa.
Za redovnico je potrebno, da
je zelo čista na duši in na telesu.[1]
Kdor ne spolni obljub, ki jih
je napravil naši Gospe, ne bo nikoli imel sreče pri svojih stvareh in
opravilih.
Zdravniki nimajo razsvetljenja
za zdravljenje bolezni, ker ne ljubijo Boga.«
»Kdo te je vse to naučil?« jo
je vprašala mati Godinho.
»Naša Gospa. Nekaj pa sama
premišljujem. Zelo rada razmišljam.«
p. Anton
[1] Botra jo
je vprašala: »Pa ti veš, kaj se pravi biti čista?«
'Seveda vem. Biti čista na telesu pomeni gojiti
krepost čistosti. Biti čista na duši pomeni izogibati se greha: ne gledati
tega, kar se ne sme gledati, ne krasti, nikoli lagati in govoriti vselej
resnico, četudi bi bilo težko.'
Ni komentarjev:
Objavite komentar