Mašna daritev te usmerja v ljubezen do bližnjega

Predragi moj prijatelj, kdor hodi k sveti maši, mora rasti v ljubezni do bližnjega. Ljubezen do bližnjega sem postavil ob ljubezen do Boga, ko sem učil, da je ljubezen do bližnjega podobna ljubezni do Boga. Samo za Boga velja, da ga je treba ljubiti z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. Samo on je tvoje središče, samo on je na prvem mestu. Merilo ljubezni do bližnjega pa je ljubezen do sebe. Kakor sebi želiš dobro, tako moraš dobro želeti bližnjemu. Kakor si do sebe prizanesljiv, tako moraš biti prizanesljiv do vsakega človeka. Kakor želiš, da bi bili drugi do tebe usmiljeni, tako moraš biti ti do njih usmiljen. Kakor ne želiš, da bi te drugi obsojali, tako ti ne smeš obsojati drugih.

V svojem javnem delovanju sem zelo naglašal ljubezen do bližnjega. Kako ga je treba ljubiti, sem ti najbolj prepričljivo pokazal s svojim zgledom. Vsak moj odnos do ljudi je bil prežet z ljubeznijo. Nastopal sem kot brat vsakemu človeku. Posebej sem se zavzemal za tiste, ki so najbolj potrebovali mojo pomoč. Da bi ljudem pomagal, sem delal čudeže. Tolažil sem žalostne in spodbujal omahujoče. Otroci, ubogi, bolniki in grešniki so bili moji posebni ljubljenci. Nikogar nisem izključeval iz svoje ljubezni, saj sem dejal: Kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel.

Predragi Gospod, tvoj nauk in tvoj zgled je čudovit, posebej o nesebični ljubezni do bližnjega in celo do sovražnikov. Krščansko življenje je resno prizadevanje za medsebojno ljubezen, ali pa ga ni. Le takšno življenje lahko pri evharističnem slavju doživi svoj polni razcvet. Zato je razumljivo, zakaj si ti tako naglašal spravo z bratom pred daritvijo. Pomagaj mi, da bom v ljubezni do bližnjega vsak dan bolj napredoval. Zlasti naj rastem v ljubezni do najbolj ubogih, saj si se tudi ti v tem zelo odlikoval.