»Pojdi se spovedat,« mu je rekla Devica Marija.

V Nemčiji je na začetku 18. stoletja neki človek storil velik greh. Sram ga je oviral, da bi se ga šel spovedat. Mučili so ga očitki in odločil se je, da bo storil samomor z utopitvijo. Ko je prišel do obrežja, mu ni uspelo, da bi se vrgel v vodo. Pretakal je debele solze in prosil Boga, da bi mu odpustil greh, ne da bi se ga spovedal.

Naslednjo noč je opazil, da ga je nekdo prijel za ramo in šepetal: »Pojdi se spovedat!« Vendar še naprej ni hotel iti k spovedi. Sram ga je še kar naprej zadrževal. Potem se je odločil, da bo šel do cerkve, vendar si tudi takrat ni upal spovedati svojega greha. Vrnil se je domov in začutil je navdih, da bi molil k sveti Devici Mariji.

Komaj je pokleknil, je začutil, da je drug človek. Vrnil se je v cerkev, prosil za spovednika in je v veliki skrušenosti priznal svoje grehe. Kasneje je povedal, da je bil po spovedi bolj vesel, kot če bi si pridobil vse zlato tega sveta!

Sv. Alfonz Marija Ligvorij