Kako sem srečna!

Jožefina Bakhita (1869–1947) je nekdanja sudanska sužnja, ki se je spreobrnila v krščansko vero in je bila razglašena za svetnico. Njen življenjepis je privlačen, ker njena pot ni bila običajna, ampak skoraj pustolovska. Njeno zemeljsko življenje, ki je trajalo 78 let, kaže, da je bila ta ponižna redovnica (red Hčera Božje ljubezni) resnična priča Božje ljubezni. Za svetnico jo je 1. oktobra leta 2000 razglasil papež sv. Janez Pavel II.

Bakhita je bila krščena 9. januarja 1890. Prejela je tudi zakrament prvega svetega obhajila in sv. birme. Poimenovali so jo Jožefina (klicali so jo Jožefa), ime pa je dobila po svoji krstni botri. Dosedanje ime Fortunata oziroma Bakhita je ohranila, poimenovali pa so jo še Marija, ker se je izročila v varstvo Svete Device. Istega dne se je posvetila našemu Gospodu in je prejela svetinjico in modri trak Marijinih hčera.

Do svete Device Marije je gojila veliko pobožnost: »Sveta Devica me je varovala tudi takrat, ko se tega še nisem zavedala. Tudi v največjem brezupu in najgloblji žalosti, ko sem bila še sužnja, nisem nikoli obupala, ker sem v sebi čutila skrivnostno moč, ki me je podpirala.«

Želja, da bi postala redovnica, se je polagoma krepila in 8. decembra 1896 je v Veroni izpovedala svoje prve zaobljube. Ob tej priložnosti je prejela tudi svetinjico Naše žalostne Gospe.

Decembra 1946 so zdravstveni problemi dali slutiti njen skorajšnji zemeljski konec. Sestra Klotilda Sella se spominja: »Ko sem jo spomnila, da je sobota, dan, ki je posvečen sveti Devici, je sestra Jožefina vzkliknila z veseljem: 'Kako sem srečna…! Moja Gospa!'« To so bile njene zadnje še razumljive besede. Umrla je 8. februarja 1947.