Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 30. junij 2018

Božji služabnik Anton Strle ves Marijin

Med rokopisi božjega služabnika Antona Strleta je list, ki poroča o nekem dečku, ki je prišel v stik z več pokvarjenimi dečki in odraslimi ljudmi. Bil je na tem, da se tudi sam preda pokvarjenosti. Ko je nekega večera šel na podružnici k šmarnicam, so tam molili ob Marijinem oltarju rožni venec in Marijine litanije ter peli Marijine pesmi. Tedaj se je zazrl v Marijine oči in zazdelo se mu je, kakor da mu je Marija spregovorila in mu navdihnila misel, naj pomaga tistim, ki jih ima za pokvarjence: »Ti jim moraš pomagati. Ti jim boš pomagal.« Solze so se mu vdrle, ko je poslušal tako hrepeneče petje Marijinih pesmi. V njegovem življenju je prišlo do temeljitega spreobrnjenja. Mati Marija je v njem prižgala ogenj duhovniškega poklica. Zatekel se je k njej z vsem zaupanjem in stanovitnostjo. Šel je v šolo in postal duhovnik. Ta deček je bil prav Strletov Tonček.
Izluščimo iz njegovega bogatega svetniškega življenja in delovanja ter posebej iz njegovih zapiskov dve misli, ki kažeta življenjsko povezanost z Materjo Marijo: 1) Vsega se je po Mariji daroval Jezusu po navodilu sv. Ludvika Grigniona Montfortskega. 2) Vse življenje je bil tesno povezan z Devico Marijo.

1.Božji služabnik je v svoj dnevnik že 5. septembra 1943 ob rekolekciji (duhovni obnovi) zapisal: »Premišljeval sem o popolni pobožnosti do Marije v smislu Grignionovega nauka. Vsega se moram darovati po Mariji Jezusu. Z ničemer ne smem svobodno razpolagati. Svoje volje ne smem preklicati [...] Bog, Marija in Jezus Kristus naj bo vsa navezanost. – Vse v črti Marija – Jezus – Bog.
V pismu svojemu nekdanjemu ministrantu Radu je (25. 3. 1965) zaupal, da je najboljše sredstvo za duhovno napredovanje in zvestobo »globoka izročitev Mariji, ponavljana vsak dan in ob vsakem težkem in lepem trenutku, zlasti ob vsakem odločanju za to in ono, ob čemer gre za zvestobo Bogu«. Zapisal je, da ne pripisuje »prav nič sebi, ampak milosti in posebej Mariji,« kateri se je »zgodaj docela izročil in še posebej tedaj,« ko mu je poleg očeta umrla še mati.
Po vsem tem je razumljivo, da je leta 1980 z veseljem pomagal kartuzijanom pri pripravi nove popolne izdaje knjige sv. Ludvika Montfortskega Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji in zanjo napisal obširno razlago na skoraj 40 straneh.
V frančiškanski reviji Srečanja je leta 1984 pisal o popolni podaritvi Mariji. Med drugim piše: "'Podaritev' [Mariji] je obenem 'posvetitev'. 'Posvečeno' je to, kar pripada Bogu. 'Posvetiti se' Bogu pomeni povezati svojo voljo z božjo s tem, da pustimo, da Bog docela vstopi v našo dušo, v naš razum in voljo, v celoto našega življenja.«
Da se je zelo pogosto izročal Mariji, dokazuje pismo (13. 12. 2002) neki Marijini sestri, ki mu je občasno čistila stanovanje: »Najbolj pogosto izrekam: 'Po Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpežljivo nosil svoj križ vse dni življenja!' Prosim, da se me spominjate kdaj v molitvi s prošnjo, da bi ostal do kraja in v polnosti zvest temu, kar je povedano v omenjenem stavku.«
Isti stavek je ponovil pol leta pred smrtjo( 22. 4. 2003) v pismu apostolskemu nunciju Ivu Jurkoviču: »Križ je zdaj hud, čeprav sem se naučil ponavljati: 'Po Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpežljivo nosil svoj križ vse dni življenja!'«

2.Marijanska usmerjenost božjega služabnika, ki se je pokazala že v deških letih, zlasti pa, ko mu je poleg očeta umrla še mati, je bila značilna vse njegovo življenje. To velja za osebno duhovno rast, dušnopastirsko delo, predavateljsko dejavnost in udejstvovanje pri teoloških in duhovnih spisih. O Mariji je veliko pisal in za bogoslovce o njej pripravil zelo obsežna skripta.
Eden od sklepov duhovnih vaj leta 1943 se glasi: »Vsak večer kratka molitev k Mariji in sv. Jožefu za srečno zadnjo uro in s tem v zvezi za stanovitnost v dobrem.«
Ko je (18. 12. 1943) delal zahtevni ustni izpit za doktorat (rigoroz), je v svoj dnevnik zapisal: »Danes sem delal rigoroz iz splošne teologije. Položil sem ga Mariji v roke. Saj je to sobota, Mariji posvečen dan. Pred Marijo Pomagaj v stolnici sem sklenil, da naj bo to Marijin doktorat, ako se mi bo posrečil. Marijini in Njenega Sina časti naj bo posvečen.«
Naslednje leto je pri rekolekciji (3. 5. 1944) zabeležil sklep: »Preden grem v posteljo, naj me Marija blagoslovi.«
Ob julijski rekolekciji istega leta (27. 7. 1944) imamo zapisano: »Morda bo smrt prišla kmalu. Delal bom kar naprej navadne stvari, samo bolj združen z Bogom, z Jezusovim in Marijinim Srcem.«
Po protimodernistični prisegi pred službo docenta dogmatike (23. 9. 1958) je »šel na Rakovnik in se priporočil Mariji Pomočnici, pa tudi mladinskemu svetniku sv. Dominiku Saviu in sv. Janezu Bosku.« Pred veroizpovedjo pa se je »za nekaj trenutkov pomudil v stolnici pred podobo brezjanske Matere božje«.
Zadnjega maja 1959 omenja posvetitev Mariji: »Ob ponovitvi popolne posvetitve Mariji danes moram težiti spet za 'prvo ljubeznijo', ki je tako močno posegala tudi v čustvene kotičke mojega bitja. […] Luči in moči mi daj, Gospod, po Mariji! Luči, da bo sijala tudi drugim; moči, da bo prenavljala tudi druge.«
Strle je bil od leta 1952 do začetka 1959 župnijski upravitelj v župniji Planina pri Rakeku. Njegov zadnji zapis v kroniki (5. 1. 1959) je povezan tudi z Marijo: »Pri delu mi je bilo geslo: Marija in presv. evharistija; napravil pa sem v smislu tega gesla komaj polovico tega, kar mi je v srcu tlelo že prvi dan, ko sem zvedel: v Planino greš.«
Povsod je bil vnet apostol rožnega venca. Hotel je, kot je zapisal, »da z gorečo in stanovitno molitvijo rožnega venca postanemo vneti učenci Kristusove in Marijine visoke šole.«
Za sklep povzemimo: Če primerjamo notranjo naravnanost božjega služabnika Antona Strleta z notranjo naravnanostjo sv. Janeza Pavla II., vidimo veliko sorodnost prav v popolni izročenosti Božji Materi. Papeževo geslo »Totus tuus« je z drugimi besedami uresničeval tudi profesor Strle. Kakor je Karol Wojtiła že kot delavec in študent imel pogosto v rokah knjižico o popolni podaritvi Jezusu po Mariji, jo je imel tudi bogoslovec Tone Strle. Oba sta se z njeno pomočjo posvetila. Kakor je z njeno pomočjo papež Janez Pavel II. postal svetnik vesoljne Cerkve, tako upamo in prosimo Boga po Mariji za našega božjega služabnika Antona Strleta.
p. Anton, nagovor ob obletnici smrti Antona Strleta leta 2017

Ni komentarjev:

Objavite komentar