Spomin na svetal
zgled pokojne prijateljice Jožice Zupančič je v mojem življenju zelo živ.
Odrezali so ji najprej eno, nato še drugo nogo. Živela je v domu svete Marte v
Logatcu. Bila je pravi »slovenski fatimski pastirček«. Ko smo se med leti
2009–10 molitveno pripravljali na prvi slovenski evharistični kongres, je bila
gonilna sila molitve in žrtve v tem domu v Logatcu in tudi med številnimi
obiskovalci, ki smo bili v stiku z njo vedno deležni spodbude in tolažbe. V
pripravi na evharistični kongres je začela oskrbovance doma dvakrat na dan
zbirati k molitvi rožnega venca in jih spodbujati k sprejemanju in darovanju
žrtev za uspeh kongresa. Dejala je: »Marija naroča molitev rožnega venca in
darovanje žrtev; nam, ki smo tukaj v domu, jih ne manjka! To je torej naše
veliko bogastvo, ki ni dano vsem, da smo lahko v tolikšni meri sodelavci pri
zmagi Marijinega brezmadežnega Srca. Gremo torej na delo: molitev in žrtev za
prenovo slovenskega naroda!« S temi in podobnimi besedami je ves čas spodbujala
vse okrog sebe.
Sedaj pa imam
občutek, da od tam iz nebes želi pomnožiti »pastirčke« tudi med ljudmi v
Sloveniji, saj bi bolniki z molitvijo rožnega venca in v sprejemanju in
darovanju žrtev izkusili Marijino hvaležnost, ki se izraža v Božji bližini in
občutku ljubljenosti od Boga, in bi tako z Božjo pomočjo »trpljenje spremenili
v milost«. Obhajanje petih prvih sobot pa bi jim pregnalo strah pred smrtjo,
saj bi vedeli, da jih tam čaka Marija.
Dragica
Ni komentarjev:
Objavite komentar