Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 23. junij 2018

Glej to Srce (14) Posvetitev duhovnikov in redovnih skupnosti

Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu je še posebej smiselna za duhovnike in redovne skupnosti, in sicer zaradi njihove posebne povezanosti z Jezusom in Marijo in posebne poklicanosti.
Duhovnik je po duhovniškem posvečenju na izrazit način upodobljen po Kristusu duhovniku in je deležen njegovega duhovništva. Vsak dan je delivec njegovih skrivnosti, posebej svete evharistije, ki je najodličnejši dar Jezusovega prebodenega Srca, dar njegove ljubezni. Zato mora biti s tem evharističnim Srcem kar najtesneje zedinjen. To mu omogoča popolna in nepreklicna posvetitev in izročitev Srcu Jezusovemu ter življenje iz te posvetitve.
Zaradi svojega posebnega poslanstva je duhovnik tesno povezan tudi z Materjo Marijo. Skupaj z njo posreduje ljudem Kristusa in njegovo milost. Čim bolj bo povezan z njo, srednico vseh milosti, Materjo duhovnikov in Materjo Cerkve, tem bolj bo učinkovit njegov apostolat. Posvetitev in popolna trajna izročenost Marijinemu Srcu, skupaj s posvetitvijo in neprestano izročenostjo Jezusovemu Srcu, ga bo vodila v globine rodovitne Božje ljubezni. Tu je vir prenove najprej duhovnika samega, po njem pa tudi vernikov, ki so mu izročeni.
Sv. Marjeta Marija Alacoque je v pismu svojemu rodnemu bratu Jakobu, duhovniku in župniku, izrazila svoje prepričanje, da ni nobene krajše poti do popolnosti in nobenega bolj gotovega sredstva za zveličanje kakor posvetitev Srcu Jezusovemu in češčenje tega Srca.

Po redovniški karizmi in po zaobljubah je vsak redovnik tesno povezan z Jezusovim in Marijinim Srcem. Kot vsaka karizma je tudi redovniška dar Svetega Duha v korist Cerkve in človeštva, dar za služenje, dar za nesebično ljubezen. Pri posvetitvi Srcu Jezusovemu in Marijinemu in pri življenju v tej neprestani izročenosti pride redovniška karizma do največjega razcveta, kajti v zameno za redovnikovo izročitev se mu podarita tudi Jezus in Marija z vso svojo ljubeznijo. S tem zelo pomnožita njegovo zmožnost za nesebično ljubezen do Boga in do vsakega človeka.
Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu je za redovnika tudi znatna poživitev njegovih zaobljub. Pri redovniških zaobljubah gre za posebno posvetitev Bogu, za razcvet krstne posvetitve. Redovnik se odloči za bolj radikalno hojo za deviškim, ubogim in pokornim Kristusom in njegovo Materjo. Da bo v soglasju s to izročitvijo tudi živel, ga morata podpirati Jezus in Marija z vso svojo ljubeznijo. Z njima mora biti zavestno in prijateljsko povezan. Izkušati mora ljubezen njunih Src, da ga ne bo premagala kakšna neprava ljubezen. Bogastvo njune notranjosti mu bo pomagalo, da se ne bo navezoval na svetno bogastvo. Popolna predanost najbolj pokornima Srcema bo tudi njegovo srce osvobodila za predano pokorščino.
Če se bo redovna skupnost kot družina po dobri pripravi izročila Jezusovemu in Marijinemu Srcu ter bo v skladu s to izročenostjo tudi živela, se bodo v njej znatno izboljšali medsebojni odnosi, kajti Jezus in Marija bosta z vso svojo ljubeznijo globlje vstopila v redovno družino in člane povezala med seboj.
Sv. Marjeta Marija Alacoque priporoča, naj zlasti redovne osebe častijo Srce Jezusovo in se mu izročajo, ker jim bo to pomagalo, da bodo prišle do prvotne gorečnosti in zvestobe v izpolnjevanju redovnih pravil in do svetosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar