»Nekoč boste
duhovniki moje Cerkve. Zato boste duhovni zdravniki in učitelji. Zapomnite si
te moje besede. Ne ime, ki ga boste nosili, ne oblačilo ne služba, ki jo boste
opravljali – nič od tega vas ne bo naredilo za duhovnike, se pravi Kristusove
pomočnike, za učitelje in zdravnike duš. To boste postali zaradi ljubezni, ki
bo v vas. Ljubezen vam bo dala vse, kar potrebujete, da postanete vse to, in če
jih boste znali obdelovati z ljubeznijo, bodo duše, ki so tako različne med
seboj, prišle do edine podobnosti, do podobnosti z Očetom.«
»Vi prosite. In zdi
se vam upravičeno. Dejansko v tistem trenutku ta milost ne bi bila
neupravičena. Toda življenje se ne konča v tistem trenutku. In to, kar je dobro
danes, lahko jutri ni dobro. Vi tega ne veste, ker veste le za sedanjost, a
tudi ta je Božja milost. Toda Bog pozna tudi prihodnost. In velikokrat, da bi
vam prihranil večjo muko, ne izpolni vaše prošnje.
V tem letu
javnega delovanja sem več kot enkrat slišal stokati srca: 'Koliko sem trpel
takrat, ko me Bog ni uslišal. A zdaj pravim: Tako je bilo dobro, kajti tista
milost bi mi preprečila, da bi ob tem času prišel k Bogu. – Druge sem slišal
reči: 'Gospod, zakaj me ne uslišiš? Vse uslišiš, le mene ne.' In čeprav me je
bolelo, ko sem gledal trpljenje, sem moral reči: 'Ne morem,' kajti uslišati jih
bi pomenilo postaviti oviro njihovemu poletu proti popolnemu življenju. Tudi
Oče včasih reče: 'Ne morem.' Ne zato, ker ne bi mogel dejanja takoj izvršiti,
pač pa ga noče zato, ker ve, kakšne posledice so z njim povezane.«
Pepi
Ni komentarjev:
Objavite komentar