»Milo glasijo se strune,
bridka žalost nas presune,
lica močijo solze.«
Tako se začne pesem z naslovom Na grobu slavnega pesnika, ki je takoj po Prešernovi smrti februarja 1849 izšla na naslovnici Kmetijskih in rokodelskih novic. Napisal jo je pesnikov prijatelj Miha Kastelic (1796–1868) ravnatelj licejske knjižnice v Ljubljani (predhodnica NUK) in urednik Kranjske Čbelice – lista v katerem so poleg Prešerna objavljali mnogi tedanji pesniki. Miha Kastelic je bil naš rojak iz Gorenji vasi; na rojstni hiši ima tudi spominsko ploščo. Na domu sta gospodarila neporočena Mihova brata Anton in Jožef. Brata doma sta umno kmetovala in čebelarila, bila sta tudi uspešna »sadjerejca«. Na sadjarsko razstavo v Ljubljano leta 1847 so bratje poslali kar 27 vrst (plemen) jabolk in 3 vrste hrušk, ki so jih pridelali v Zgornji vasi poleg Zatičine. Takrat je bilo iskanje slovenskih poimenovanj za vrste sadja šele v povojih. Nekatera so slovenili zelo nerodno. Danes nam od Kastelčevih jabolk – za katera so dobili tudi priznanje, zvenijo znano le kosmači.
Ni komentarjev:
Objavite komentar