Najvišja oblika molitve je češčenje Boga. V njem so se odlikovali zlasti svetniki. To bo naša naloga vso večnost, ko bomo pri Bogu. Zdaj pa je naša molitev tudi zdihovanje. Sv. Avguštin je zapisal: »Nihče ne bo sposoben za prihodnje življenje, če se ne bo sedaj vadil v njem. Zdaj torej hvalimo Boga, vendar ga tudi prosímo. V hvali je veselje, v prošnji vzdihovanje. Obljubljeno nam je namreč nekaj, česar še nimamo; ker pa je resničen tisti, ki nam je obljubil, se radujemo v upanju; ker pa tega še nismo dosegli, zato hrepeneč zdihujemo. Dobro je, da vztrajamo v hrepenenju, dokler se ne uresniči obljubljeno in bomo nehali zdihovati ter bomo Boga samo še hvalili in slavili.«
Neprestana in popolna molitev je molitev hrepenenja. Sv. Katarina je posredovala: »K popolni molitvi človek ne pride z mnogimi besedami, ampak z ljubečim hrepenenjem, s tem da se v samospoznanju vzravna k meni in utemelji hkrati obe vrsti molitve. Tako boš imela v posesti obe molitvi, ustno in notranjo, kajti obe prav tako spadata skupaj kakor dejavno in kontemplativno življenje.«
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar