Neizmerno sem Bogu hvaležna za dar vere in sploh, da znam moliti. Vesela lahko povem, da molim že od otroštva. Vendar to so bili obrazci, ki sem se jih naučila v domači družini pri skupni molitvi, ob obisku verouka, sv. maše ali večernic, h katerim sva s sestro zelo radi hodili. Veliko me je pa naučila stara mama, ker sem z njo hodila molit rožni venec, če je v vasi kdo umrl. Starejši in otroci smo šli podnevi, ostali pa so noč prečuli v molitvi ob krsti rajnega. Zato še sedaj rada molim rožni venec in ga tudi premišljujem, kar sem se šele priučila v zrelih letih. Veliko večino molitev, tako tudi branja Svetega pisma, sem se naučila ob pričevanju svojih dveh otrok, ker sta zgodaj začela hoditi na duhovne vaje. Ostalo sem črpala na rednih letnih duhovnih vajah za Živi rožni venec, preko branja verskega tiska, pričevanj in katehez po Radiu Ognjišče, na srečanju mladih in z ljudmi z drugačnimi potrebami –preizkušenimi brati in sestrami. Prav v njih je veliko več veselja in ljubezni kot v tistih, ki se imajo za zdrave in sposobne.
Zato se vsak dan znova zahvaljujem za dar molitve, ker čutim, da prav po molitvi zmorem živeti tako kot živim, in sprejemati trenutke takšne, kot so mi dani na poti življenja.
Jezus je moj veliki prijatelj, Mati Marija in bl. Anton Martin Slomšek pa velika priprošnjika pri Bogu.
Ivanka
Ni komentarjev:
Objavite komentar