To vprašanje oziroma prošnjo sem [pred 18 leti] dobil od p. dr. Antona Nadraha, urednika glasila V MATERINI ŠOLI. Prvi odziv na njegovo prošnjo, kako molim, je bil tale: vprašanje je tako osebno, kakor če bi me kdo vprašal, kako se spovedujem ali celo česa se spovedujem. Potem pa sem pomislil: če bo moj odgovor na njegovo prošnjo komu koristil, naj bo v Božjem imenu!
1. Prvič torej naj se javno spovem svojega greha, greha opustitve. Duhovnikom sem v knjigi POSVEČENA SAMOTA, Maribor 1994, poudarjal važnost vsakdanjega jutranjega premišljevanja. Premišljevalna molitev ali meditacija: z mašniškim posvečenjem postaneš duhovnik, z meditacijo pa dober duhovnik. Sv. Frančišek Saleški celo laikom, bogoljubnim dušam, svetuje enourno premišljevanje vsak dan. Koliko časa naj traja duhovnikova meditacija? Zdi se, da v manj kot pol ure ali vsaj dvajset minut ni mogoče priti do poglobljenega pogovora z Bogom. In jaz sem marsikdaj opustil meditacijo na račun pisanja ali prevajanja, četudi je šlo za duhovne reči …
Kako sem premišljeval nekoč v letih kaplanske in župniške službe? Pol ure na klečalniku klečé brez kakršnekoli knjige. Točke za premišljevanje sem si pripravil namreč že prejšnji večer. Klečalnik. Nekoč nujni kos duhovnikovega pohištva!
In kako sem premišljeval danes zjutraj, v torek, 13. decembra 2005? Vzel sem v roke prvi zvezek liturgičnih premišljevanj z naslovom WERDE LICHT! Avtor: p. Benedikt Baur OSB, Freiburg im Breisgau 1937. Naslov je vzet iz Iz 60,1: »Auf! Werde Licht!« Dobesedni prevod: »Vstani! Zasveti se!« (stand. prevod: »Zasij!«). Kdo ne bi pri tem pomislil: vstani pravočasno, »navsezgodaj, ko je morda še čisto temno« (prim. Mr 1,35), da ti v premišljevanju, v pogovoru z Bogom, obraz in duša zažarita kot Mojzesu (2 Mz 34,29). V osmini praznika Brezmadežne me je prevzela misel v omenjeni knjigi: »Če je Marija Mati Cerkve, Mati skrivnostnega Kristusovega telesa, in če sem tudi jaz ud tega mističnega telesa, potem imam tudi jaz delež pri njeni čistosti in brezmadežnosti.« Zaprem knjigo in premišljujem: Marija, ti si édenski vrt, zemeljski raj, kamor nikoli ni stopil peklenski zmaj. Torej imam delež pri tvojem raju. Marija, ti si zapečaten studenec, ki ga hudobni duh nikoli ni skalil. Torej imam tudi jaz delež pri tem neskaljenem izviru. Marija, ti si reka, iz édenskega vrta tekoča. Hudobni duh, tvoj strup se v to reko nikoli ni izlil! Marija, reka, nikoli skaljena, tvoji tokovi razveseljujejo tudi mojo dušo (prim. Ps 46,5).
2. Breviarium Romanum, sedaj Bogoslužni molitvenik, je od subdiakonata naprej, se pravi od 6. februarja 1944, moj spremljevalec. Imam ga tudi v francoščini (z izvirnimi francoskimi himnami) in v madžarščini. V slovenskem prevodu himen iz latinščine manjka včasih kaka kitica, npr: kitica v hvalnicah v času po Gospodovem vnebohodu. Prevajam jo takole:
Zemljani, nebeščani vsi,
zdaj skupno se radujemo:
vam Kristus se tako je dal,
da tudi nam odvzel se ni.
Če bi se bili izgubili vsi brevirji, bogoslužni molitveniki, in ne bi bilo od njih nobenega sledu, in če bi povabili vse učenjake z namenom, naj jih znova sestavijo, ne bi mogli narediti kaj lepšega.
Včasih me popade čudna misel: »Dobri Bog, če že na vsak način moram biti pogubljen, mi pusti vsaj brevir, bogoslužni molitvenik!«
+ Jožef Smej
Ni komentarjev:
Objavite komentar