6. Marijini obiski so bili povezani s posvetitvijo njenemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu. Zlasti je pomembno življenje iz posvetitve. Kako bi to dosegli in poglobili?
Odgovor: Osebno mislim, da življenje iz posvetitve pomeni uresničevati Marijina sporočila, ki jih vsebuje posvetilna molitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu; vsi, ki smo se jima posvetili smo se k temu nekako zavezali. Namreč, po temeljiti pripravi izrečena posvetitev ni cilj ampak začetek neke nove, globlje duhovne poti, po vzoru Jezusovega in Marijinega Srca. Da je posvetitev zares pomembno in daljnosežno dejanje, potrjuje tudi dogodek, ki smo mu bili priča v stiški baziliki leta 2004. Na molitvenem programu, ki se je zaključil z obnovitvijo posvetitve velike skupine vernikov, je bila navzoča tudi medžugorska vidkinja Marija Pavlovič. Ko je med videnjem, ki je sledilo, vidkinja izročila Mariji našo posvetitev, nam je nebeška Mati, nepričakovano, namenila to čudovito sporočilo: »Ne boste obžalovali tega dejanja ne vi ne vaši otroci ne vaših otrok otroci!«
Življenje iz posvetitve bi se lahko še bolj utrdilo in razcvetelo, če posvetitev ne bi kdaj bila »drugorazredna tema«. Sadove pozitivnega odnosa do posvetitve in Marijinega češčenja nasploh smo močno izkusili v času svetega Janeza Pavla II. in njegovega »Totus Tuus« (ravno danes, ko to pišem, obhajamo 32. obletnico padca berlinskega zidu). Eno leto po atentatu, ki ga je utrpel na Trgu sv. Petra 13. maja 1981, je papež poromal v Fatimo, da bi se zahvalil Mariji, ki ga je takrat rešila gotove smrti. Ob tej priložnosti je med drugim dejal: »Marijin klic k posvetitvi ni samo za enkrat. Ta klic je namenjen vedno novim generacijam, v skladu z vedno novimi 'znamenji časa'. K temu klicu se moramo nenehno vračati in ga vedno znova obnavljati.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar