Pred Marijinim obiskom me je spoštovana sestra Dragica Čepar vprašala: »Ali bi ti bila animatorka na Viču v pripravi za prihod Marije romarice iz Fatime«? Jaz kar rečem: »Da!« Potem začnem razmišljati, da o tem nič ne vem, kako in kaj. Dobim knjižico pet prvih sobot in preberem, kaj Marija naroča. V župniji vprašam, ali lahko nabavim knjige za to pobožnost in vse ostale potrebne pripomočke. Naši duhovniki pravijo: »Mi nikoli nismo imeli nobenih štantov v cerkvi.« Jaz odidem na Rakovnik v knjigarno in nabavim knjigo Fatima okno upanja in vse male knjižice po vrsti. Anka Košmrlj, umetnica, nariše veliko sliko fatimske Marije, ki jo namestimo zadaj za knjigami in napišemo, kaj Marija naroča. Damo tudi manjšo sliko v vitrino pred cerkvijo in tudi tam napišemo, kdaj bo pobožnost in kaj je treba prebirati. Prodamo knjig za 700 evrov, Bogu hvala in Mariji! Župnik mi reče: »Ružica, nimamo časa razmišljati o tem, zelo smo zasedeni z raznimi dobrimi deli,« in odide. Ja, pa čez par dni spet: »P. Marjan …« in spet in spet ... Na kar me pokliče v pisarno. Dogovoriva se za obhajanje prve sobote v januarju: eno uro pred sveto mašo molitev pred Najsvetejšim in Marijo. In me molivke se zberemo: kitara, pesem Trinajstega maja, molitve angela v Fatimi, premišljevanje rožnega venca, spovedovanje. Toda pater, ki naj bi vodil, na prvo soboto zboli, vseeno pride in reče, da ne zmore voditi in ostati z nami celo uro. Smo rekli: »Važno je, da nam Jezusa v Najsvetejšem izpostavite«! In začeli smo. O Marija, ti veš, kako smo trepetali in se spraševali, ali ti bomo všeč. Ona je stala pred nami z Jezusom, rože okrog nje, zaupali smo, okrog 40 se nas je zbralo. Naredili smo pet prvih sobot, se izročili in posvetili JMS, posebej še 13. maja, in potem je napočil dan: dočakali smo, da je Marija romarica prišla na Vič. Vse smo uredili, okrasili, zbirale smo se žene, dogovarjale, kaj in kako pripraviti za njen obisk. Toda Marija je malo zamudila, ker se je šla olepšati v cvetličarno. P. župnik je rekel: »Sveže rože morajo biti roza bele.«. Tako je bila lepa, a mi zunaj molimo rožni venec, pojemo v pričakovanju naše ljube Gospe Fatimske. In evo jo: kronica na glavi se giblje, jaz pa začnem jokati, od neke miline, da jo vidim, in že zunaj jo počastimo: veliko ministrantov, patrov, množica ljudi, pevski zbor, pojemo in jo pospremimo v cerkev. Začnemo z molitvijo, s češčenjem Jezusa v Najsvetejšem in Marije. Ona, tako okrašena, še na naši okrašeni mizi, ki smo jo pripravili za njo. Polna cerkev in sveta maša, procesija z lučkami okrog cerkve ter nadaljevanje molitve iz posebnih knjižic, ki jih je za to pobožnost pripravil p. župnik njej v čast. Sama sem se spraševala: kakšna bo noč, ali bo kaj obiska? Ugotovila sem, da ni treba nič skrbeti. Naša Gospa Fatimska je vse organizirala. Zelo obiskane so bile sv. maše ob 20.00, ob 22.00 in ob 24.00 ter ob 5.00 zjutraj naslednji dan. Ves večer in vso noč so prihajali dva po dva in se priklanjali, molili, pisali prošnje. Zjutraj pride velika gruča ljudi. Pospremili smo Marijo do vozila in vsi smo imeli solzne oči. Hvala, draga Mati, hvala za tvoj prihod! Ostala boš vedno v naših srcih! Radi te imamo!
Od takrat obhajamo vsako prvo soboto njej v čast in zahvalo, molimo rožni venec s premišljevanjem, pojemo njeno pesem in molimo angelove molitve in beremo sporočila iz revije V Materini šoli. Še mnogo lepih spominov hranim v srcu na delitev rožnih vencev in svetinjic našim župljanom, na posvetitev JMS. Vse naj bo njej v čast in zahvalo.
Ružica Baričevič
Ni komentarjev:
Objavite komentar