Blaženi škof Anton Martin Slomšek je zapisal, da je pri otroški vzgoji eden poglavitnih grehov nepokorščina. Nam bolj znan pregovor pa pravi, da kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Pri tem, kako današnji otroci izpolnjujejo to pokorščino, je v veliki meri odvisno tudi od nas odraslih skrbnikov, staršev, vzgojiteljev, ki mnogokrat svojim neubogljivim otrokom popustimo in ne preverimo do konca storjeno nalogo, katero smo jim naročili. Pogosto jim potem žugamo s kaznijo, pa jih potem ne kaznujemo. Še slabša je metoda, če otrokom dajemo razne obljube, če bodo naročeno delo izpolnili. Zelo usklajena morata biti starša. Če oče otroku zapove kakšno delo, da mati otroka ne zagovarja in mu ne daje potuhe. Veliko dobrih nasvetov nam ponuja tudi Sveto pismo. Evangelist Luka je zapisal, da je tudi Jezus bil pokoren materi Mariji in svojemu očetu sv. Jožefu, kljub temu, da je bil Božji Sin. Evangelist poročilo končuje tako, da je Jezus napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh ( Lk 2,52). Ali si vsak zemeljski oče in mati ne želita kaj podobnega za svojega otroka? Koliko lepih zgledov nam daje sveta Družina. Težko si je predstavljati, koliko je bilo molitve, dela in trpljenja pri Mariji in Jožefu od betlehemske »štalice« pa vse do Kalvarije.
Naša premišljevanja so namenjena sv. Jožefu, zato se bomo bolj osredotočili na njegove kreposti, katere si je sam pridobil v svojem življenju, ko je z velikim veseljem delal od zore do mraka, ter skrbel za Jezusa in Marijo. Še bolj pa je bil vesel, ko je videl, kako ljubita tudi njega Jezus in Marija. Samo sv. Jožef skupaj z Marijo imata zasluge, da je bil Jezus z dvanajstim letom zgled svojim vrstnikom in vsem otrokom, kako je treba biti staršem pokoren.Sv. Jožef je učil Jezusa delati. Zato je bil z dvanajstim letom sposoben prevzeti dolžnost, da je samostojno izvrševal dela v tesarski delavnici. Ves čas odraščanja se je v polnosti zavedal, da je sv. Jožef mojster, Jezus pa je bil njegov učenec. Sveta Družina je gotovo imela tudi njivo, kamor je Jezus z Jožefom in Marijo šel sejat pšenico. Zagotovo sta z Jožefom zasadila tudi kakšno trto, saj so v Galileji znani dobri vinogradi. Nazareške družine pa so imele tudi ovce za volno in hrano. Jezus se je za vedno vtisnil v spomin, ko je prvič z družino romal na praznik v Jeruzalem in je sv. Jožef, kot glavar družine, na pot vzel tudi velikonočno jagnje. Jezus pa je ob hiši, kjer je rasla smokva, nabral nekaj za potovanje.
Iz omenjenega dela in poslanstva sv. Jožefa v njegovem življenju je Cerkev priznala sv. Jožefu posebno krepost, da ga smemo klicati, kot »Steber družin, prosi za nas«. Da bi na njegovo priprošnjo utrdili našo družinsko srečo. Prepričanje je, da je molitev, delo in trpljenje tisto, ki je naredilo sv. Jožefa za steber sveti Družini. Zato je veliki priprošnjik tudi našim družinam. Potrebno mu je odpreti vrata z molitvijo, ga povabiti v svoje družinsko ognjišče in mu dovoliti, da postane on steber naše družine. Ne smemo pa pozabiti, da sv. Jožef, kot »Steber družine« ni nikoli sam. Kot je bil združen v sveti Družini na zemlji, je tudi v nebesih. Iz nebes pa ne pomaga sam. Vedno je v družbi z Jezusom in Marijo. Prav zato je tako mogočen, ker je z njim Vsemogočni Bog, naš Odrešenik Jezus Kristus in njegova Mati Marija. Dovolj razlogov, da se naše krščanske družine izročijo v skrb sveti Družini, tako kot so se mnoge družine pred nami posvetile in izročile Jezusu, Mariji in Jožefu. Potem smemo upati, da bodo iz naših družin zrasli tudi prepotrebni novi duhovni poklici. Mnogo let je že stara molitev, ki so jo molili naši predniki, ko so se zatekali v varstvo sveti Nazareški Družini. V celoti jo zmolimo:
»O Jezus, naš preljubeznivi Zveličar! Prišel si iz nebes, da si razsvetljeval svet s svojim naukom in zgledom, in hotel si večji del svojega zemeljskega življenja preživeti v nazareški hišici, ponižno pokoren Mariji in Jožefu, da si tako posvetil Družino, ki naj bo zgled vsem krščanskim družinam. Sprejmi milostno tudi to našo družino, ki se ti zdaj podari in posveti. Varuj in brani jo, in utrdi v njej svoj sveti strah ter mir in edinost krščanske ljubezni, da bo vedno bolj podobna božjemu zgledu tvoje svete Družine in da vsi njeni člani dosežejo večno življenje.
O Marija, preljuba Mati Jezusova in naša mati, izprosi po svoji dobroti in milosti, da Jezus milostno sprejme to naše posvečenje in nam podeli svoje dobrote in blagoslove.
O Jožef, presveti Jezusov in Marijin varuh, pomagaj nam s svojo priprošnjo v vseh dušnih in telesnih potrebah, da bomo z Devico Marijo in s teboj vekomaj častili in hvalili svojega Božjega Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen« (Franc Hrastelj. LJ. 1975, Z Jožefom skozi Marijin mesec)!
Jože Andrejek
Ni komentarjev:
Objavite komentar