Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 13. maj 2020

PO MARIJI K JEZUSU DUHOVNE VAJE Z MARIJO (4) V Svetem pismu se Marija zavzema za človeka.


Evangelist Luka poroča, da je Marija vse besede, ki so jih povedali pastirji o Jezusu, »ohranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Ob najdenju Jezusa v templju isti evangelist še enkrat dostavlja: »Njegova mati je vse te stvari ohranila v svojem srcu« (Lk 2,51). Ta svetopisemski pisatelj je tako opozoril na skrito življenje in misli Marijinega Srca, ki so bile vse posvečene Kristusu in skrivnosti odrešenja človeštva. Isti evangelist je zapisal Marijine besede angelu Gabrijelu: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Te besede najlepše razodevajo, kako je bila Devica Marija prva, ki se je popolnoma posvetila Jezusu, njegovemu Srcu. Ona je z ljubeznijo zanj skrbela in ga vzgojila.
Sv. Luka, ki je evangelist Marijinega Srca, je zapisal tudi čudovito Marijino hvalnico Moja duša poveličuje Gospoda, ki zelo lepo razodeva, kakšno je Marijino notranje življenje, njeno Srce.
O Marijinem Srcu govori tudi Simeonova napoved: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč –, da se razodenejo misli mnogih src« (Lk 2,35). Že Origen, duhovni pisatelj iz 3. stoletja, pravi, da sta tu duša in srce eno.
Marijino Srce je pri evangelistu Luku označeno kot središče njenega dušnega in duhovnega življenja. Ko govorimo o njenem Srcu, mislimo zlasti na njeno ljubezen do Boga in ljudi ter na njeno notranje življenje razuma, čustev in volje. Marijino Srce je izvir njene globoke in čiste vere, iskrene ponižnosti in dejavne ljubezni. Je središče Marijinega notranjega življenja in njenih kreposti. Obenem pa je to Srce imelo prvenstveno vlogo pri učlovečenju, ob Kristusovem trpljenju pa je bilo pridruženo odrešilni kalvarijski daritvi. Ob udeleženosti pri Jezusovi odrešilni smrti na križu je globoka notranja usmerjenost Marijinega Srca dozorela do zadnje najgloblje dovršenosti.

Razpoloženje brezmadežnega Marijinega Srca se razodeva tudi v njenem govorjenju, o katerem Sveto pismo sedemkrat poroča. Dvakrat govori Marija z angelom, dvakrat s sorodnico Elizabeto, dvakrat z Jezusom, enkrat s strežniki v galilejski Kani. Sv. Bernardin Sienski pravi, da je brezmadežno Srce Marijino ognjišče Božje ljubezni, od koder prihaja sedem plamenov ljubezni, izraženih v sedmih Marijinih besedah. In zadnje Marijine besede, o katerih poroča Sveto pismo, so kakor oporoka Marijinega Srca nam vsem: »Kar koli vam (Jezus) reče, storite!« (Jn 2,5). Marijino Srce je zaradi svoje edinstvene brezmadežne čistosti zaslužilo celo to, da je smelo nuditi Božjemu Sinu svojo lastno kri.
Marijino brezmadežno Srce dobro razodevajo vsa njena dejanja, predvsem njen odnos do Jezusa, kateremu se je popolnoma posvetila, od spočetja ob angelovem oznanjenju pa vse do vznožja križa. Globina njenega Srca pride lepo do izraza tudi v njenem odnosu do ljudi, v njenem nesebičnem služenju, na primer: ko hiti na pomoč k sorodnici Elizabeti, ko opazi zadrego v Kani in posreduje pri Jezusu, da napravi prvi čudež.
Marijino življenje lahko premišljujemo ob Jezusovem življenju: od učlovečenja Božjega Sina v njenem telesu pa do konca Jezusovega vidnega življenja na zemlji, pa tudi do Marijinega vnebovzetja. Lahko si pomagamo z vsemi štirimi deli rožnega venca. Čeprav ni vse zapisano v Svetem pismu, se ob Jezusu zlahka vživimo tudi v njegovo Mater. To je zelo koristno za naš duhovni napredek.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objava komentarja