Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 01. junij 2019

PO MARIJI K JEZUSU BOŽJA LJUBEZEN NAS VABI K LJUBEZNI (1) Poklicani smo k svetosti

»Bodite sveti, ker sem jaz svet!« To naročilo je Bog dal Izraelcem že v stari zavezi (3 Mz 11,44). V novi zavezi ga je sv. Peter ponovil: »Bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: 'Bodite sveti, ker sem jaz svet'« (1 Pt 15s). »To je Božja volja, vaše posvečenje« (1 Tes 4,3), je učil sv. Pavel.
Za kristjana je normalno, da hodi za Kristusom in ga posnema v njegovi svetosti. Prav tako, da se ravna po njegovem navodilu: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5,48).
Drugi vatikanski cerkveni zbor je v posebnem poglavju dogmatične konstitucije o Cerkvi naglasil, da smo vsi poklicani k svetosti. To je čudovit program! Postati svet je v nekem smislu isto kakor postati deležen notranjega življenja Boga samega.
Cilj vseh dogajanj v Fatimi je svetost, ki je odsev in deležnost Božje in Marijine svetosti. Marija je pri prvem in drugem prikazanju zagotovila pastirčkom, da bodo prišli v nebesa, to pomeni, da bodo postali sveti. Pastirčki so se vse življenje z molitvijo in za ceno velikih žrtev prizadevali, da bi se ljudje spreobrnili in postali sveti.

Bog nas neizmerno ljubi.

Mati Terezija iz Kalkute, ustanoviteljica misijonark ljubezni, je pripovedovala o svojem srečanju z gobavci: “Na tisoče gobavcev imamo. Tako so veličastni, tako so čudoviti v svoji iznakaženosti. Vsako leto jim v Kalkuti priredimo božično razvedrilo. Pretekli božič sem prišla k njim in jim razložila, da je njihova bolezen Božji dar, da jih Bog posebno ljubi, da so mu zelo dragi in da njihova bolezen ni greh.
Starejši mož, popolnoma iznakažen, se mi je skušal približati in mi je rekel: 'Ponovite to še enkrat. Dobro mi je delo. Do sedaj sem vedno poslušal, da nas nihče nima rad. Čudovito je vedeti, da nas ima Bog rad. Prosim, ponovite to!'”
Bog nas neizmerno ljubi. Ta resnica je najpomembnejše spoznanje v našem življenju. Mnogo pomembnejše od tistih spoznanj, ki jih dobimo v šoli. Svetniki so postali sveti, ker jih je ta resnica popolnoma prevzela. Mala Terezija je v svoji priljubljeni knjigi Povest duše zapisala: “Jezus, kako bi mogla kdaj z besedami izraziti nežno ljubezen, s katero vodiš mojo malo dušo?”
Sv. Katarina Sienska se je v knjigi Pogovor o Božji previdnosti takole pogovarjala z Bogom: “Zakaj si človeka povzdignil k takšnemu dostojanstvu? Zaradi nepojmljive ljubezni. O brezno ljubezni! Kako naj ne bi počilo srce, ko vidi, kako visokost sestopa k naši nizkosti, kakršna je nizkost človeške narave? In vzrok za to? Ljubezen.”
Bog nas je v svoji ljubezni tako zelo obdaroval in se nam vedno znova daje. Temeljni dar, ki smo ga od Boga prejeli, smo mi sami. V nas je združenih mnogo Božjih darov: neumrljiva duša, razum, svobodna volja, zmožnost čustvovanja in spominjanja, telo s svojimi močmi, zdravje. Vsi smo izšli iz Božje roke. Vsak od nas je sad njegove ljubezni. Bog je vsakega želel imeti. Pri njem ni nezaželenih otrok.
Vse, kar nas obdaja, je dar Božje ljubezni za nas. Svetniki so videli v vsaki cvetlici, travi, ptici poseben Božji dar, posebno Božjo pozornost. Zadaj za vsemi stvarmi je Stvarnik, ki nas ljubi in s stvarmi razodeva svojo ljubezen do nas. Neizmernost in moč stvarstva, njegova lepota, raznovrstnost in harmonija nam govorijo: Bog nam s svojo ljubeznijo služi.
Največji dar, ki nam ga Bog daje, je on sam. Podaril se nam je z učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem svojega Sina ter s prihodom Svetega Duha. Učlovečeni in na križ pribiti Božji Sin je najbolj čudovito in hkrati nedoumljivo dejanje Božje ljubezni do nas. Ko nam je nebeški Oče daroval Sina in po njem poslal Svetega Duha, se je najbolj razodela njegova modrost, mogočnost in dobrota.
Bog skrbi za vsakega posebej. Srce vsakega mu je popolnoma odkrito. Psalmist je zapisal: “Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu. Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna” (Ps 139,13s).
Fatimski pastirček Frančišek je doživljal Božjo ljubezen v stvarstvu. Sonce je bilo zanj »najlepša svetilka našega Gospoda«. Še posebej se je srečeval z Božjo ljubeznijo ob angelovih in Marijinih prikazovanjih.

Sveto pismo – knjiga o Božji ljubezni do nas.

Človekovo srce je ustvarjeno za ljubezen. Zato se more zadovoljiti le s takim Bogom, ki ljubi, ki je ljubezen. Res ga Sveto pismo tako predstavlja (prim. 1 Jn 4,8.16). On je naš najboljši Oče, naš največji prijatelj, naše vse. Ljubi nas neskončno bolj, kakor more najboljša človeška mati ljubiti svojega otroka. To je Bog sam povedal in dokazal na svojem učlovečenem in na križu razpetem Sinu. Božji Sin se nam je iz ljubezni osebno približal do Otroka, do Zavrženca na križu, do podobe kruha in vina, do lačnega in žejnega, do tujca in nagega, do bolnika in zapornika (prim. Mt 25,31–45).
Ljubeče Božje delovanje kažejo že prve strani Svetega pisma, kjer je govor o stvarjenju sveta in človeka. Ko je Bog vse ustvaril, uredil in obilno obdaroval, se je tega veselil. “Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro” (1 Mz 1,31).
Ko Sveto pismo, ta najpomembnejša knjiga sveta, govori o Božji ljubezni do nas, misli na posebno Božjo naklonjenost, ki je izražena na zelo različne načine. V Stari zavezi se razodeva v odnosu do izvoljenega ljudstva, v Novi zavezi pa doseže svoj vrh v Jezusu Kristusu, v njegovi velikonočni skrivnosti, in v izlitju Svetega Duha na binkoštni praznik.
Sveto pismo o Božji ljubezni do nas in o naši ljubezni do Boga in do bližnjega govori zelo pogosto. Mogli bi reči, da je tisti posameznik ali skupnost, ki živi v nesebični ljubezni, uresničen evangelij. Kaj je prava ljubezen, se moramo naučiti predvsem pri Jezusu in v njegovem veselem oznanilu, kakor ga razodevajo novozavezni spisi. Jezus in apostoli so od začetka naglašali pomen nesebične ljubezni.
Božji Sin je iz ljubezni do nas postal človeški otrok. Apostol Janez je zapisal: “Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe” (1 Jn 4,9s). “Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo” (1 Jn 3,1).
Apostol Janez, ki je najgloblje prodrl v skrivnost Božje ljubezni, je dvakrat zapisal: “Bog je ljubezen” (1 Jn 4,8.16). Kdor ljubi z Božjo ljubeznijo, ima v sebi Boga, ki je ljubezen: “Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem” (1 Jn 4,16).
Véliki sv. Avguštin je o teh besedah apostola Janeza zapisal: “Kako hitro poveš: Bog je ljubezen! Da, tri besede: če šteješ, je en sam stavek; a če tehtaš, ima silno težo! Bog je ljubezen. Kdor je v ljubezni, je v Bogu in Bog v njem. Imej svoje stanovanje v Bogu, in daj, da bo Bog stanoval v tebi; bodi v Bogu in Bog bo v tebi. Bog ostane v tebi, da te drži v sebi; in ti ostani v Bogu, da ne padeš."
p. Anton

Marijanska meditacija Martina Lutra

Ko je sveta Devica izkušala, da Bog v njej dela velike stvari, ker je bila ponižna, uboga in malo cenjena, je od Svetega Duha prejela dragocen pouk: Bog je Gospod, katerega edina skrb je, da dviga ponižnega, zlomi oboroženega in popravlja to, kar je neuporabno. Bog je edini, ki s pogledi globoko prodira v brezizhodnost in revščino. Ostaja s tistimi, ki živijo na robu.
Mar ne veš, da je Marijino Srce čudovito? Kot Božja Mati je povzdignjena nad vse ljudi in kljub temu ostaja tako preprosta in skromna, da v nobenem primeru ne misli, da je najneznatnejša služkinja nižja od nje. Marijino Srce dovoljuje Bogu, da izvrši svoje delo. Storimo enako. S tem bomo zapeli resnični Magnificat. Marijina hvala se vsa vrača nazaj k Bogu: »Naj bo slavljen Bog!«
Martin Luter

Marija prosi za naše sodelovanje v boju zoper Satana.

Nad modernimi časi gospoduje Satan, prihodnji pa bodo še pod večjim njegovim vplivom. Boj proti peklu ne morejo voditi ljudje, niti osebe, ki so najinteligentnejše. Samo Brezmadežna je od Boga prejela obljubo zmage nad demonom. Od trenutka svojega vnebovzetja naprej Mati Božja prosi za naše sodelovanje. Marija išče duše, ki se ji popolnoma posvetijo, da bi v njenih rokah postali učinkovita in zanesljiva orodja za premoč nad Satanom in vnovično vzpostavitev Božjega kraljestva na zemlji.
Sv. Maksimilijan Kolbe

Ni komentarjev:

Objavite komentar