Sv. Janez Ogilve, jezuit, mučenec s Škotske, se je vzpenjal na morišče (+ 1615). V zadnji uri, ko je stal na podnožniku nad več tisoč gledalci, je hotel na tem odru pustiti bodisi spomin na ta trenutek bodisi znamenje vere, zaradi katere je bil pripravljen umreti, in je bil zato srečen: zgrabil je edini predmet, ki mu je ostal, rožni venec, in ga z vso silo vrgel med množico.
Rožni venec je priletel v prsi mladega madžarskega kalvinista Janeza iz Heckersdorffa, ki je potoval po Škotskem zaradi študija in turizma ter se je tistega dne povsem slučajno nahajal v Glasgowu.
Mladenič je bil zaradi tega globoko pretresen. Spomin na tisti rožni venec ga je vedno in povsod preganjal do dneva, ko je postal katoličan. Do smrti je kar naprej zatrjeval, da svoje spreobrnjenje pripisuje prav tistemu rožnemu vencu.
Vir: Aleteia
Ni komentarjev:
Objavite komentar