Kako se moli, nam je pokazal Jezus sam. Molil je kljub veliki dejavnosti. Za molitev se je umikal v samotne kraje, kajti v vrvežu je težko moliti. Pred važnimi dogodki je veliko molil. Evangelisti poročajo, da je molil ob svojem krstu, ob izboru apostolov célo noč, ob spremenitvi na gori Tabor, ob obuditvi Lazarja. Tu se je nebeškemu Očetu že vnaprej zahvaljeval za uslišanje.
Jezusova molitev je zbujala pozornost. Učenci bi tudi sami radi znali tako moliti, zato so Jezusa prosili, naj jih to nauči. Tedaj jih je naučil moliti očenaš. Dan pred smrtjo pa je v dvorani zadnje večerje molil svojo velikoduhovniško molitev. To je bil pretresljiv pogovor z Očetom s prošnjo za učence, za nas vse, za Cerkev, za edinost. Na vrtu Getsemani je, obdan s težo grehov vsega sveta in zapuščen od vseh ljudi, molil: »Oče, naj gre ta kelih mimo mene.« Dodal pa je, naj se ne zgodi njegova ampak Očetova volja. Ta popolna predanost Očetovi volji je izražena tudi v očenašu. Je sad molitve.
Če se hočemo naučiti dobro moliti, je zelo koristno iti tudi v Marijino šolo. Za dobro molitev je najprej potrebno, da znamo Božjo besedo poslušati. Pri vsakem pogovoru je potrebno tudi poslušati, ne le govoriti. Marija je Jezusovo besedo poslušala, ohranjala v srcu, premišljevala in po njej živela. Bila je živa antena, naravnana na Božje valove. Zdaj v nebesih poveličana slavi Boga, se mu zahvaljuje in stalno prosi za nas, ki so njeni duhovni otroci. Tako je srednica vseh milosti.
Če Božjo voljo izpolnjujemo, že molimo, ker s tem odgovarjamo Bogu na njegovo vabilo. Živeti Božjo besedo in po Božji volji je možno le z globoko vero. Najprej moramo Bogu prisluhniti, šele potem se lahko z njim pogovarjamo. Učitelj in voditelj molitve je Sveti Duh. Veselje do molitve je njegov posebni dar.
Najlepša molitev za Jezusovim očenašem je Marijin Magnificat (Moja duša poveličuje Gospoda), ki je čudovit izraz Marijine globoke duše. Je molitev občudovanja, češčenja in zahvale. Ostanimo v Marijini šoli!
Ni komentarjev:
Objavite komentar