Rumeni svišč (Gentiana lutea L.), ki sodi v družino sviščevk, raste na planinskih travnikih, med ruševjem v Alpah ter na Krasu, npr. na Snežniku. Ker je rumeni svišč zaščiten v mnogih državah, tudi v Sloveniji, in ga zato ne smemo nabirati, ga lahko vzgojimo sami iz semena na domačem vrtu. Ponekod, v Nemčiji, ga za farmacevtske namene gojijo na plantažah.
Rumeni svišč (imenujemo ga tudi košutnik ali encijan) je pokončna rastlina, ki zraste do 1 metra visoko. Ima močan koreninski sistem, suličaste liste ter rumeno socvetje. Spomladi nabiramo koreniko rastline, ki je že cvetela in je stara najmanj 3 leta ali več. Koreniko, ki lahko tehta tudi do štiri kilograme, skrbno očistimo, razrežemo in hitro posušimo. Korenika ima zelo grenek okus in aromatičen, značilen vonj. Čeprav ga, kot smo že rekli, ne smemo nabirati, ga danes mnogi še vedno nabirajo prosto v naravi. Pri tem moramo biti pozorni, da rumenega svišča ne zamenjamo s strupeno belo čmeriko (Veratrum album L.), ki npr. raste na Krimu. Pri morebitni zastrupitvi namreč zagotovo potrebujemo zdravniško pomoč, kar se še vedno kdaj dogodi.
V Grčiji so rastlino uporabljali že 500 let pred Kristusom. Uporaba rastline je zelo raznolika. Najpogosteje se danes uporablja korenika za spodbujanje teka, izločanje želodčnih sokov in nastajanje žolča ter pri napihnjenosti.
Danes bomo predstavili čajno mešanico NOSOPRET, katere zdravilne rastline v njej učinkovito odpravljajo težave pri zamašenem nosu:
25% rastlina sporiša (Verbenae herba),
20% cvet jegliča (Primulae flos),
20% cvet bezga (Sambuci flos),
15% rastlina timijana (Thymi vulgaris herba),
15% cvet hibiskusa (Hibisci flos),
5% korenina rumenega svišča (Gentianae radix),
Priprava čaja: 2 čajni žlički čajne mešanice prelijemo s 3 decilitri vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Precedimo in pijemo topel čaj trikrat na dan. Čaj lahko obogatimo z žličko medu in žličko jabolčnega kisa patra Simona Ašiča, ko čaj ni več vroč.
Pitje čaja pripomore k zmanjšanju otekline vnete nosne sluznice in izboljšanju drenaže sinusov. Razredči se sluz in s tem se olajša izločanje sluzi. Zmanjša se občutek zamašenega nosu ter tudi glavobol lahko preneha, če ga imamo pri vnetju obnosnih votlin in dihalnih poti.
Zamašen nos je pogosto spremljevalec prehlada ali viroze. Poglejmo si delovanje posameznih zdravilnih rastlin v tej čajni mešanici.
Sporiš pospeši povečano izločanje razredčene sluzi, deluje krepčilno in znižuje povišano telesno temperaturo. Deluje tudi blažilno za grlo, žrelo in glasilke in povečuje odpornost organizma.
Jeglič tudi, kakor tudi bezeg in rumeni svišč, poveča izločanje razredčene sluzi v obnosnih votlinah. Zavira rast nekaterih bakterij in virusa gripe ter deluje protivnetno.
Bezeg ubija viruse, poveča znojenje. Eterično olje v bezgu daje čaju prijeten vonj in okus, tako da ga lahko popijemo v večjih količinah, kar je pri prehladu dobro.
Timijan razširja bronhije ter olajša izkašljevanje, tako da utekočinja sluz. Zavira rast mnogih bakterij. Timol je učinkovina v timijanu, ki ga izločamo preko pljuč, kjer deluje antiseptično.
Hibiskus vsebuje vitamin C in zdravi prehlad.
Rumeni svišč s svojimi zelo grenkimi spojinami poveča izločanje žlez v obnosnih votlinah.
Čaj lahko uživamo odrasli in otroci nad 6. letom starosti. Ne smemo pa ga piti, če imamo razjedo na želodcu ali dvanajstniku ali povečano izločanje želodčne kisline. Tudi nosečnice in doječe matere ga naj ne uživajo.
Barbara Kozan, mag.farm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar