Prvo obsežnejše poročilo o fatimskih dogodkih smo v Sloveniji dobili leta 1930. V Bogoljubu je izčrpno, verodostojno in zanimivo pisal o tem dr. Frančišek Jere (1881-1958).Njegovo pisanje nas bi kaj lahko prepričalo, da je napisano iz lastne izkušnje, če ne bi na koncu povedal, da je informacije črpal iz knjige nemškega teologa dr. Ludwiga Fischerja (1890-1957). Fischer je bil visokošolski učitelj cerkvene zgodovine v Bambergu. Iz z vatikanskega časopisa je izvedel o velikem romanju v Fatimo v letu 1928. Ker se je odpravljal na študijsko potovanje v Španijo, je sklenil, da bo Fatimo vključil v svoje popotne načrte. Ko je prišel v kraje, kjer je Marija izročala svoja naročila trem pastirjem, ga je tamkajšnje dogajanje povsem prevzelo. Vse življenje je ostal zvesti častilec fatimske Matere Božje. Bil je prvi nemški duhovnik, ki je obiskal ta kraj. Veliko je storil za razširjanje fatimskih sporočil po Evropi. Že v začetku leta 1930 je izšla njegova knjiga z naslovom »Fatima, portugalski Lurd«. Očitno je ta knjiga kaj kmalu prišla v roke tudi dr. Frančišku Jeretu, ki je bil tedaj profesor, strokovnjak za klasične jezike, na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. V septembrski številki Bogoljuba 1930 je objavil članek z naslovom Romanje v Fatimo, naslednji mesec pa Kaj se godi v Fatimi. Skratka, že 13 let po Marijinem prikazovanju v Fatimi smo bili Slovenci dobro seznanjeni s tem. Istega leta, torej oktobra 1930 je leirijski škof Jose Coreira da Silva objavil Pastirski list o češčenju rožnovenske Matere Božje v Fatimi, ki se končuje: »Izjavljam, da so videnja otrok v dolini Iria dne 13. maja 1917 in vsakega 13. dne do oktobra 1917 verodostojna. Češčenje Naše ljube Gospe Fatimske uradno dovoljujem.« Vendar je Bogoljub prinesel slovenskim bralcem to pismo šele junija 1932.
Ni komentarjev:
Objavite komentar