V vlogi župnijskega animatorja sem na začetku preteklega pastoralnega leta predlagal, naj bi se v župniji s hvaležnostjo spomnili posvetitve najsvetejšima Srcema pred dvajsetimi leti. Tedaj, 7. decembra 1999, smo na predvečer praznika Marijinega brezmadežnega spočetja in na pragu novega tisočletja po daljši in skrbnejši pripravi izpovedali prvo posvetitev v novejšem času. V vmesnem času smo se najsvetejšima osebama naše vere slovesneje posvetili zlasti ob stoletnici fatimskih dogodkov. Tokratna obnovitev je imela krajšo, le nekajdnevno pripravo. Vendar se je dejanje obnove posvetitve leta 2019 lepo povezalo s praznikom Brezmadežne ter s pripravo na božične praznike in samo obhajanje Jezusovega rojstva.
Vsi smo se že na samem začetku pandemije znašli v neljubih razmerah v domala vseh okoliščinah življenja. Tudi verskega. Tudi življenja župnij in drugih cerkvenih skupnosti. Morda se je vsaj kdo ustavil ob misli na Jezusa in njegovo Mater. Osebno menim, da sta, sicer na skrit način, njuna skrb in naklonjenost v novi preizkušnji srca vernih močno podpirali. Presenetljivo je, da upada obiska cerkve v župniji po vmesnem času zaprtja cerkva danes ni občutiti, čeprav, kakor je videti, v naših sredah tudi zaradi pandemije novega korona virusa postajajo naša svetišča vse bolj slabo obiskana. Skrb pri nas pa vzbuja odmik nekaj mlajših družin in otrok.
Ko so se vrata cerkva zopet odprla, so bila velikonočna praznovanja in tudi šmarnice že za nami. Zopet se je začelo odvijati bogoslužno življenje. Po redu in programu so bila ponovno pripravljena češčenja pred Najsvetejšim. Poleg udeležbe pri sv. maši češčenja največ, sicer postopoma ter vsakemu verniku posebej, govore o naši povezanosti z Jezusom in Marijo. Ob življenju z njima v nas deluje skriti tok milosti, ki ga tudi trenutne razmere ne morejo zaustaviti.
Če so letošnje šmarnice zaostale, pa niso odpadle junijske vrtnice. Razne slovesnosti, ki so se tako kot marsikje zgostile ob koncu pastoralnega leta, so sicer zasenčile praznik Jezusovega in praznik Marijinega Srca, vendar ne toliko, da bi ju zaobšli.
Animator Lojze Čemažar
Ni komentarjev:
Objavite komentar