Sveti, troedini Bog

Akademski slikar pater Gabrijel Humek je na neki sliki upodobil Boga Očeta, ki sedi na prestolu. V naročju drži in z ljubeznijo obdaja svojega Sina, Kristusa na križu. Na vrhu križa sedi golob, ki simbolizira Svetega Duha in je upodobljen tako, da je sredi med Očetom in Sinom. Slika nazorno predstavlja skrivnost, ki se je zgodila ob Jezusovi smrti na Kalvariji in se danes dogaja pri vsaki mašni daritvi. Kakor na križu, tako je pri vsaki mašni daritvi dejavna vsa Sveta Trojica. Jezus Kristus se v Svetem Duhu z ljubeznijo daruje nebeškemu Očetu za odrešenje sveta. Bog Oče to daritev v Svetem Duhu z ljubeznijo sprejema.

Mašno daritev začenjamo z znamenjem križa v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Sveto Trojico v mašnih molitvah večkrat omenjamo, na primer v molitvi slave in vere. Izpovedujemo vero »v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega; ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki. (…) In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih.« Mašnik glavno prošnjo k nebeškemu Očetu sklene z besedami, ki izražajo vero in zaupanje v Sveto Trojico: »Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.«

Posebno vlogo ima Sveta Trojica pri posvetitvi kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Ta vloga je izražena v tako imenovani posvetilni epiklezi (klicanje Božje moči Svetega Duha) pred spremenjenjem. V drugi evharistični molitvi mašnik prosi nebeškega Očeta, naj posveti »po svojem Duhu te darove, da nam postanejo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Podobno v tretji evharistični molitvi: »Zato te ponižno prosimo, da po Svetem Duhu milostno posvetiš te darove, ki ti jih prinašamo. Naj postanejo telo in kri tvojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nam je naročil, naj obhajamo te skrivnosti.« Najbolj je Sveti Duh v ospredju pri četrti evharistični molitvi: »Prosimo torej, dobri Oče, naj Sveti Duh posveti te darove. Naj postanejo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa, da bomo obhajali to véliko skrivnost, ki nam jo je zapustil v znamenje svoje večne zaveze.« V drugi evharistični molitvi za spravo izgovarjamo molitev: »Prosimo te, Oče, posveti te darove z močjo svojega Duha, da bomo spolnili to, kar nam je Jezus naročil.« V evharistični molitvi za različne potrebe mašnik moli: »Zato te prosimo, vsemogočni Bog: pošlji svojega Duha na ta kruh in to vino, da bo s telesom in krvjo navzoč med nami Jezus Kristus.«

Na koncu mašne daritve da mašnik blagoslov v imenu Svete Trojice: »Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh.«

V mašnih molitvah se skoraj vedno obračamo na Očeta po Kristusu. Zlasti je to vidno v evharističnih molitvah.

K mašni daritvi prihajamo kot občestvo. Sveta Trojica je prapodoba naših občestev. Bog je občestvo treh različnih oseb, ki se podarjajo druga drugi, bivajo druga v drugi, ljubijo in spoznavajo druga drugo. Sveta Trojica je počelo, zgled in jamstvo vsakega pravega občestva. Vsaka prava krščanska skupnost je zakramentalni izraz občestva med Očetom in Sinom v Svetem Duhu. Drugi vatikanski cerkveni zbor za sv. Ciprijanom ponavlja, da »vesoljna Cerkev stopa pred nas kot 'ljudstvo, zbrano v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha'« (C 4). Poklicani smo, da bi v naših medsebojnih odnosih zaživeli po zgledu in v moči Svete Trojice.

p. Anton