Vsako leto z veseljem opravljamo pobožnost petih prvih sobot in se zatekamo v Jezusovo in Marijino Srce. Tako smo se pred dvema letoma zbrali pod Marijinim plaščem na Ptujski Gori, lani pa smo bili na prvosobotni pobožnosti zbrani v mariborski stolnici. Vsako prvo soboto je molitev vodila skupina iz druge dekanije naše nadškofije. Tudi sveto mašo je vsako prvo soboto daroval duhovnik iz tistega kraja. Prvosobotna pobožnost je zaobjela celotno mariborsko nadškofijo.
Letos nas je Sveti Duh nagovoril, naj ostajamo s češčenjem JMS kar v svojih župnijah. Tako bodo lahko sodelovali tudi tisti častilci v našem občestvu, ki drugam ne morejo. Iz Žetal, Vidma, Ptuja in drugih krajev v naši okolici se je iz cerkva prvo soboto slišala lepa pesem: »Trinajstega maja v dolini Irija se je prikazala Devica Marija.«
Po medijih pa smo že slišali, da tam v »daljni« Kitajski razhaja nova bolezen, ki se ji reče COVID-19. Čeprav smo se tolažili, da je Kitajska daleč od nas, pa smo hitro spoznali, da temu ni tako. Da ni več tako daleč kot nekoč. Še preden smo se dobro zavedali, je bila ta nadloga že pri naših sosedih Italijanih. Kmalu zatem se je pojavila tudi pri nas. Razširila se je po vsem svetu.
Začele so se zapirati tovarne, šole in druge ustanove. Zaprla so se tudi cerkvena vrata. Sveto mašo smo obhajali kar doma s povezavo preko medijev. Nismo vedeli, kako bomo nadaljevali prvosobotne pobožnosti. Posebej žalostni so bili naši trije Marijini častilci, ki so se želeli letos posvetiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Na Ptuju pri Svetem Petru in Pavlu je bila za osebno pobožnost cerkev odprta. Tega smo se prav po otroško razveselili. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov smo pred skritim Jezusom in kapelico Fatimske Marije vsak mesec nadaljevali pripravo na posvetitev. Nestrpno smo pričakovali prvo majsko soboto in nismo zaman prosili in molili. Drugega maja smo imeli milostno sveto mašo, obnovo posvetitve in posvetitev naših treh gorečih častilcev JMS. Neizmerno smo hvaležni našim ptujskim patrom. Še posebej smo hvaležni p. Milanu Kosu, ki je daroval sveto mašo in opravil posvetitev, p. Janku, ki nam je s svojim angelskim glasom slovesnost popestril, in p. Jožetu, ki je molil za nas in Bogu daroval svoje trpljenje, da so se naše in Marijine želje lahko uresničile.
Vse slovesnosti v čast Srcu Jezusa in Marije so nekaj zares veličastnega. Ta pa je bila kljub zaščitnim maskam še posebej milostna in edinstvena ter upamo, da v takšni situaciji, neponovljiva.
Kapelica fatimske Marije pa je, razen ob prvih sobotah, vedno romala od družine do družine. Mati Božja se ne ustraši nobenega virusa in v domove prinaša mir in varnost.
Naša fatimska Marija ima tudi svojo knjigo vtisov, v katero gostitelji vpišejo svoja doživetja ob tako milostnem obisku.
Tako ji je 15. 4. 2020 v slovo zapisala njena gostiteljica:
»Čeprav je že bila pri nas, v našem domu, sem JO sedaj gledala in videla z drugačnimi očmi. Tako je bila lepa in polna veselja, kot da nam nekaj sporoča. Bogu hvala za ta milostni čas, da sem se lahko malo ustavila, šla vase v svojo notranjost, v kamrico svojega srca. Zadnji dan Marijinega obiska se mi je utrnila solza. Želela sem, da Marija ostane v našem domu, pa čeprav sem vedela, da kip s kapelico mora romati k naslednji družini. Tako sem se odpravila ta aprilski večer z Marijo v rokah kar peš po vasi do druge družine, ki je mater Marijo že nestrpno pričakovala.«
Anica
Ni komentarjev:
Objavite komentar