Leta 1696 so v vasi Pocs (današnji Máriapócs, Madžarska) Turki ugrabili osemletnega kmečkega sina Ladislasa Csigrija. Bil je rešen in njegovi starši so v zahvalo za domačo cerkev dali naslikati podobo Device Marije.
Dne 4. novembra 1696 je Devica Marija na tej sliki izločala
krvave solze in tako pokazala skrb za to deželo pod turško okupacijo. Ta čudež
je pred domačimi in okoliškimi verniki trajal 18 dni, in sicer od začetka druge
polovice novembra do prvih dni decembra 1696.
Glas o tem se je kmalu razširil do Dunaja, ki je bil
tudi madžarska prestolnica. Cesar Leopold je prosil in tudi izposloval, da so
čudodelno sliko pripeljali v njegovo prestolnico. Cesarsko mesto jo je na
začetku leta 1697 zmagoslavno sprejelo. Brezštevilna množica ljudi
Veliki poveljnik princ Evgen Savojski (+ 1736), ki je
bil na čelu avstrijskih množica vernikov je prihajala molit pred podobo, ki je
jokala in pričevala, da je bila sveta Devica Marija udeležena pri težavah
svojega ljudstva. armad, je tudi prišel prosit Devico Marijo za pomoč pred
pretečimi muslimanskimi vojskami. Uspeh pri svojih prizadevanjih je pripisal
Mariji. Cerkvena preiskava, pri kateri je sodelovalo prek petdeset prič, je
potrdila resničnost njegove izjave.
Medtem ko je bila prvotna ikona nameščena na Dunaju,
so njeno kopijo postavili v Máriapócsu, kjer je leta 1715 vnovič pretakala
solze. Od tedaj to marijansko središče privablja množice. Leta 1991 je papež
Janez Pavel II. v Máriapócsu ob prisotnosti 200.000 ljudi daroval sv. mašo.
Povzeto po: Notre-Dame
des Temps Nouveaux, 1967
Ni komentarjev:
Objavite komentar