Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 27. avgust 2020

Ko rastemo v ljubezni, rastemo tudi v drugih krepostih.


Sv. Janez Krizostom pomenljivo pravi: »Nobena stvar tako ne pospešuje naše rasti v kreposti kakor pogosto pogovarjanje z Bogom v molitvi.«
Sv. Janez od Križa pa ugotavlja: »Kakor hitro prenehamo moliti, se bodo razbohotila naša slaba nagnjenja in terjala svoje. Hudobni duh se boji tistega, ki je v molitvi povezan z Bogom, prav tako kakor Boga samega.«
Eckehart je zapisal: "Štiri stvari so, ki jih prav gotovo dosežemo po molitvi, in sicer samo po molitvi: odpuščanje grehov, moč v skušnjavah, veselje do Božjih reči in večno zveličanje.«
Schubert sprašuje, kaj je molitev, in odgovarja: »Krila vere, ogledalo ljubezni, pečat kreposti, zavora grehu, upa polna setev, ki ima v Bogu svojo žetev.«
Iz življenja puščavskih očetov vemo, kako je očak Lot prišel k očaku Jožefu in rekel: »Oče, kolikor morem, se držim predpisov in posta, molitve, meditacije, kontemplativne tišine; in kolikor morem, očistim svoje srce vseh zlih misli. Kaj naj torej še storim?«
Starejši se je dvignil, da bi odgovoril. Iztegnil je roke proti nebu in njegovi prsti so postali kot deset ognjenih svetilk. Rekel je: »To: popolnoma se spremeni v ogenj.«
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar