Svobodna volja nam daje možnost zasluženja: kar koli namreč storimo dobrega ali hudega in za kar smo se svobodno odločili, se po pravici šteje v zasluženje. In kakor po pravici hvalimo ne le tistega, ki je mogel storiti zlo in ga ni storil, ampak tudi tistega, ki je storil dobro, čeprav bi ga bil lahko opustil, tako po pravici grajamo tistega, ki je storil zlo, četudi bi se mu mogel ogniti, pa tudi tistega, ki bi bil lahko storil dobro, pa ni storil. Kjer ni svobode, tam tudi zasluženja ni. Zato brezumne živali nimajo nobenega zasluženja, ker nimajo možnosti preudarjanja niti svobodne volje; vodijo jih čuti, uravnava jih nagon in odzivajo se na čutne dražljaje. Tudi presoje ne poznajo, da bi se po njej odločale in ravnale; nimajo niti organa za presojanje, to je razuma. Ker ne sodijo, tudi sojene ne bodo. Od njih pač ne moremo zahtevati razumnosti, ki je niso prejele.
Če
grešnik stopi pred svoj obraz in premišljuje bolestno in medlo obličje svoje
notranjosti, ne more prezreti ali se izogniti svoji nečisti vesti. Če tudi
nerad, bo videl umazanijo svojih grehov in grdobijo svojih napak ter nikakor ne
bo mogel več misliti, da mu je Bog podoben. Ko bo videl takšno razliko v
podobnosti, ne bo zaupal sam vase, temveč bo vzkliknil, rekoč: »Gospod, kdo je
tebi enak!« (Ps 34,10).
Ni komentarjev:
Objavite komentar