Bilo je leta 1947, po enem letu in pol skoraj vsakodnevnih izrednih razodetij, v katerih je Jezus materi Tereziji razkril to, kar je pričakoval od nje. Imela je videnje, ki je povzelo vse, kar ji je Jezus razodel … Videla je veliko množico revežev vseh vrst, mladih in starih … K njej so imeli iztegnjene roke, pri tem pa so kričali in prosili, da bi jih rešila in jih vodila k Odrešeniku – Jezusu … Pri njih je stala Marija. Mati Terezija je bila ob njej na kolenih. Obrnjena je bila k trpečim otrokom, zato ni mogla videti Marijinega obraza. Slišala je njene besede: »Skrbi zanje, saj so moji. Vodi jih k Jezusu, prinašaj jim Jezusa. Ne boj se ničesar. Uči jih, da bodo v družini molili rožni venec in vse se bo dobro izteklo. Ne boj se ničesar – Jezus in jaz bova s teboj in s tvojimi otroki, tvojimi sinovi in hčerami.«
Kmalu po
tem dogodku je mati Terezija spet videla isto množico. Tokrat so osebe stale v
temi. Tam, obdan z žalostno množico, ki se ni zavedala njegove prisotnosti, je
bil Jezus, zapuščen in z žeblji pribit na križ. Marija je bila pred njim …
Jezus je rekel materi Tereziji: »Prosil sem te. Oni so te prosili in tudi Ona,
moja Mati, te je prosila. Ali se boš branila, da bi to storila zame, da oni
ozdravijo in bi jih privedla k meni?«
Jožef Langford MC, Mother Teresa: In the Shadow
of Our Lady (Mati Terezija: v senci naše Gospe) – Our Sunday Visitor, 2007
Ni komentarjev:
Objavite komentar