Ko smo 5. maja 2020 ponovno odprli vrata muzeja, ki je
bil zaradi pandemije covida -19 od 13. marca 2020 zaprt, smo v kratkem času odprli
kar tri načrtovane občasne razstave. Dve od njih bosta na ogled še tekom
poletja.
12. junija 2020
smo odprli razstavo Upanje, ki jo je
pripravil Branko Žunič v sodelovanju z Društvom likovnega
ustvarjanja Ribnica in z Javnim skladom za kulturne dejavnosti OI Ribnica. Na
ogled je bilo šest
lesenih skulptur, ki jih je avtor poimenoval Veliki pok. Osrednje delo je bil vstajajoči Kristus, simbol upanja
in boljšega življenja v prihodnosti. Prvič pa smo
lahko videli tudi njegovo najnovejše delo,
Svet na križu, ki je nastalo v času pandemije in na katerega ni
razpel telesa trpečega Kristusa ampak zemeljsko kroglo.
Kot skupni
imenovalec vseh Žuničevih del je križ z dodanimi elementi. Z njimi avtor želi
povedati, da človek potrebuje nekaj, v kar verjame in kar mu pomaga, da lažje
prenaša breme današnjega življenja. Branko Žunič vse življenje živi in diha z
gozdom, z naravo, ki jo opazuje in mu ni vseeno, kaj se z njo dogaja. Tudi
njegova dela govorijo predvsem o tej temi, z njimi želi povedati, da je človek
tudi duhovno bitje in bi se moral temu primerno obnašati. Pri izdelavi skulptur
večinoma uporablja les, ki ga kombinira tudi z ostalimi materiali, kot so
kovina, glina in podobno.
Likovna kritičarka Anamarijia Stibilj Šajn je za to
razstavo med drugim zapisala: “Branko Žunič je človek čutenj – človeka in narave.
Je človek razmišljanja, s katerim grebe vse do bistva. In je človek likovnih
dejanj, s katerimi vse to svoje notranje bogastvo »utelesi« in deli z
gledalcem. Njegova ikonografija je samosvoja, izrazito intimna in utemeljena na
simboliki, razpeti med občim in njemu lastnim. Kljub posredni in z avtorju
lastno filozofijo podani sporočilnosti pa pretanjenim dušam gledalcev seže v
globine, tja, od koder prihaja.«
Razstava je bila na ogled do 28. junija 2020.
22. junija 2020 smo v t. i. Humekovi galeriji
odprli gostujočo razstavo Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918–1920). Razstavo so pripravile sodelavke Zgodovinskega
arhiva Ljubljana leta 2018 in z njo obeležile 120 let delovanja te pomembne
ustanove s področja zbiranja in hranjenja arhivskega gradiva ter stoletnico
konca prve svetovne vojne in začetka nove države.
Razstava
je zadnja v ciklu treh razstav, ki jih je Zgodovinski arhiv Ljubljana v
preteklih letih pripravil na temo 1. svetovne vojne in obdobja neposredno po
njej. Po premierni predstavitvi v Ljubljani je v naslednjih dveh letih
gostovala v različnih krajih po Sloveniji; tokratno gostovanje v Stični je že
deseto po vrsti. Na otvoritvi je
razstavo predstavila Judita Šega, vodja
enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki, slovesno pa jo je odprl
njihov direktor, mag. Mitja Sadek. Razstava je na ogled do 30. avgusta 2020.
Kot
so zapisale avtorice, se razstava osredotoča na prva leta po koncu vojne, ki je
prinesla razpad habsburške monarhije in rojstvo nove države južnih Slovanov, v
katero so se vključili tudi Slovenci. V središču razstave je mali človek, ki je
najbolj občutil posledice minule vojne in političnih sprememb, ki so odločilno
krojile njegov vsakdan. Avtorice so iz bogatega spisovnega in fotografskega
gradiva izbrale nekaj ključnih dokumentov, ki najbolj prepričljivo odražajo duh
in problematiko obdobja med letoma 1918 in 1920, ki ga nista zaznamovala le
težko pričakovani konec vojne in prehod v novo državo, temveč tudi boleča
izguba Primorske in boj za severno mejo. Pereča je bila problematika številnih
beguncev in vojnih invalidov, razsajale so španska gripa in nalezljive bolezni,
denar je izgubljal veljavo. Zunanjo podobo države so krojili novi državni
simboli in nova vladarska imena – kralj Peter in regent Aleksander, ki je
junija 1920 prvič obiskal Ljubljano in Gorenjsko. Slovenski jezik je dokončno
izpodrinil nemščino, Slovenci smo dobili svojo univerzo. Za številnimi očeti in
sinovi pa je ostal le boleč spomin ter veliko število vojnih sirot in vdov.
2. julija 2020 smo odprli razstavo z naslovom Potujoča
misijonska razstava, ki so jo pripravili sodelavci Misijonskega
središča Slovenije v sklopu »Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019«.
Pripravili so jo z namenom ozaveščanja javnosti in z njo gostovali že v osmih
krajih po vseh slovenskih škofijah. Na otvoritvi v Stični so spregovorili
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije in župnik v Župniji
Jarše, dr. Marko Frelih, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, slovesno pa
jo je odprl Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za
nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Razstava je na ogled do 30. avgusta 2020.
Razstava ponuja svojevrsten pogled v zgodovino
misijonov od 14. stoletja do danes. Tako bogatega pregleda slovenskih
misijonarjev po svetu do zdaj še nismo imeli priložnosti videti. Kot so
zapisali avtorji, je razstava zato odlična priložnost, da se seznanite z več
kot 600 misijonarji, ki so izšli iz našega maloštevilnega naroda. Nanje smo
lahko izjemno ponosni, saj ravno oni podirajo stereotipe o »zapečkarskih«
Slovencih in nas predstavljajo kot pravi kozmopolitanski narod. Na ogled je tudi
izbor zanimivih etnoloških in verskih predmetov iz vseh celin sveta, ki so jih
misijonarji v zadnjih desetletjih prinesli Misijonskemu središču Slovenije.
Gostovanje razstave v Muzeju krščanstva na
Slovenskem je še ena v nizu razstav, na katerih predstavljamo pomembne
slovenske misijonarje v okviru Informacijskega središča za misijonologijo, ki
ga v muzeju razvijamo zadnjih 20 let.
Dobrodošli
v Muzeju krščanstva na Slovenskem!
mag.
Nataša Polajnar Frelih, direktorica
Ni komentarjev:
Objavite komentar