Mistikinja Magdalena z Gore in župnik Jožef iz Stične

V zadnjem času je zelo naraslo zanimanje za mistikinjo Magdaleno Gornik (1835–1896) z Gore nad Sodražico. Dvanajstletna je doživela prvo srečanje z Marijo. Sledilo je še več mističnih doživetij, pa tudi preizkušnje s hudimi bolečinami. Znano je, da 43 let ni uživala zemeljske hrane, ampak le hostijo in bela zrnca, ki so prišla do nje po zraku. Ljubljanski škof Wolf je naročil župniku Jožefu Lesjaku v Sodražici, da zadevo razišče. Župnik se je z raziskavo zelo potrudil. Natančno je popisal njena zamaknjenja, videnja in stigme, lebdenja in mistično obhajilo. Njegovi izčrpni zapiski bodo vsekakor zelo pomemben vir v postopku za Magdalenino beatifikacijo. Zato je prav, da povemo, kdo je bil Jožef Lesjak.

Ob cesti malo pred Stično je še do nedavna stala starodavna Vrbetova hiša. Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu  s konca 18. stoletja še ni bila vrisana, na Franciscejskem katastru iz leta 1825 pa se že vidi, da je bila to premožna domačija. Takratni lastniki so se pisali Lesjak, po domače se je reklo pri Poljskem Boltiču. (Pri Boltiču, od koder je rodbina najbrž izhajala, in je bil gostilničar v Stični ter občasno tudi župan, se je reklo pri Starem Boltiču.) No, pri tej hiši se je leta 1808 rodil sin Jožef, ki so ga dali študirat za duhovnika. Posvečen je bil leta 1834, nato je kot kaplan služboval v Idriji, Postojni in Trebnjem. Leta 1850 je bil imenovan za vikarja v Sodražici; od 1862 pa do smrti 1875 je bil tamkajšnji župnik. Bil je zelo dejaven na verskem, pa tudi gospodarskem področju. Med njegovimi verniki je bila tudi Magdalena Gornik z Gore. Pripovedovanje o njenih zamaknjenjih in stigmah se je hitro razširjalo in ljudje so množično prihajali na njen dom. To je vznemirilo svetne oblasti, ki so zahtevale pojasnilo od cerkvenih oblasti. Leta 1852 je župnik Lesjak po škofovem naročilu izvedel preiskavo v Sodražici. Magdalena je bivala 40 dni v župnišču in ob koncu preiskave je lahko poročal: »Pri vseh svojih opazovanjih nisem mogel odkriti nobene prevare.« Povejmo še, da je bil župnik Lesjak strog, pošten, realen in delaven človek.

P. s. :Duhovnik je bil tudi Jožefov nečak Anton Lesjak (1857–1942). Ta je posebno znan po knjigah, ki jih je napisal o krajih, kjer je služboval: v Dobrovi pri Ljubljani in Šentjerneju. Svoje počitnice in proste dneve ob praznikih pa je večinoma preživljal pri stricu v Sodražici.

Valerija Ravbar