FATIMA PO STOLETNICI Fatimski pastirji X. Peto prikazanje Marije

»Novica o Marijinih prikazovanjih se je hitro razširilo po vsej deželi. Več kot 25 tisoč ljudi je prišlo v Fatimo na dan, ko so že petič pričakovali Marijo. Ko so otroci odhajali v globel, so jim vzklikali svoje prošnje, ki naj bi jih prenesli Mariji. Svoje prošnje so kričali z vrhov dreves. Tam so odmevale vse bridkosti, stiske in bolezni ubogega človeštva. Največ jih je prosilo za zdravje. Ko so Lucija, Frančišek in Jacinta prispeli do Gospejinega drevesa, so začeli skupaj z ljudmi moliti rožni venec. Marija je spet prišla v svetlobi, toda videli so jo spet samo pastirji. Vendar so ljudje lahko spremljali mnoge druge nenavadne pojave. Iz sonca je izšel križ in se počasi pomikal proti vzhodu. Drugi so videli nekakšne rože, ki so padale z neba, a zemlje niso dosegle. Pojavila se je tudi svetleča krogla in se počasi pomikala nad glavami ljudi in nato izginila v soncu. Drevo in pastirje je obdal bel oblak in čutili so se srečne.«

»Jim je Marija povedala kaj posebnega?«

» Tudi tokrat jim je naročila, naj molijo še naprej, da bodo izprosili konec vojne. Rekla jim je, naj ne spijo z vrvjo!«

»Zakaj so spali z vrvjo?« se je začudil Miha.

»To je bila v starih časih posebna vrsta pokore. Mnogi svetniki so si na golo telo privezali vrv in bolj kot so jo zategovali, bolj jih je žulila.«

»Ali je Marija naročila otrokom, naj se tako pokorijo?«

»Ne, spomnili so se sami. Začelo se je tako, da so na poti našli kos vrvi. Lucija si jo je zavezala okoli roke, pa jo je začela žuliti. Tako se je spomnila, da bi si vrv navezali koli pasu in bogu darovali to žrtev. Včasih je povzročala strašne bolečine. Vendar so se odločili, da se vrvi ne bodo odrekli. Hoteli so darovati to žrtev Jezusu v zadoščenje in za spreobrnjenje grešnikov. Posebno jih je žulila med spanjem. Mariji se je to zdelo prehudo in je naročila, naj jo nosijo samo podnevi.«

»Zdaj so tudi drugi ljudje videli na nebu nekaj znamenj. Ali jih to ni prepričalo? Kaj so rekli starši?«

»Lucijina mati je bila obupana. Zanjo še vedno ni bilo pravega dokaza, da otroci ne lažejo. Bila je obupana, ker so obiskovalci poteptali njihove njive in pašnik. Morali so prodati čredo, ker ni bilo več paše. Lucijini domači so še vedno mislili, da si otroci izmišljujejo. Jacinta, Frančišek in Lucija pa so še naprej vse trpljenje darovali Bogu in se mu zahvaljevali zanj.«

»Jaz bi Boga raje prosil, naj mi ne naloži trpljenja.«

»Zato pa se Marija ne prikaže tebi, ker ti ne more zaupati.«

»In zakaj se ne prikaže tebi?«

»Marija se prikaže, kadar je zares treba. Ne vsak dan in ne vsakomur, ki bi si to želel,« je modro ugotovila Nika. In morala sem ji prikimati.