35 LET BERNARDOVE DRUŽINE

Letos bo ta oddelek v glasilu namenjen obhajanju 35-letnice Bernardove družine in obenem 35-letnemu izhajanju glasila V Materini šoli. Člani Bernardove družine so vpisani v posebni knjigi in na računalniku. Gledal sem, če jih je še veliko živih od tistih 105, ki so bili prijavljeni že v letu 1985. Precej več kot polovica je že pokojnih, med njimi tudi prof. Marta Silvester, ki je zelo zaslužna za začetek Bernardove družine (BD) in pridobivanje novih članov. Tudi zdaj bi potrebovali kakšno takó vneto članico za pomladitev naših vrst. Doslej je vpisanih 1467 članov, a tudi od teh je že več kot polovica pokojnih.

Da se spomnimo začetkov BD in takratne mladostne navdušenosti, bomo v tem oddelku v letu 2020 objavljali zlasti takratne odmeve prvih članov. Naj najprej sledi urednikovo pojasnilo že v 1. številki novembra 1985

Bernardova družina – kaj je to?

S prvim srečanjem 6. oktobra letos v Stični je bila ustanovljena Bernardova družina (= BD), in sicer v okviru cistercijanske redovne skupnosti v Stični. V BD se lahko vključijo mladi in starejši, zdravi in bolni, poročeni in neporočeni, laiki in škofijski duhovniki – vsi, ki želijo kaj več narediti za Boga in bližnjega in se duhovno poglabljati po duhovnih smernicah cistercijanov v Stični.

Člani BD naj bi sredi sveta živeli cistercijansko duhovnost: moli in delaj! Molili naj bi za uspeh dejavnosti cistercijanov in za njihove nove poklice vsaj eno desetko rožnega venca ali križev pot ali litanije ali hvalnice in večernice. Sami pa bi bili vsak dan deležni milosti sv. maš, molitev in dobrih del cistercijanov. Tako bi bili drug drugemu molitveno zaledje.

Člani BD naj bi bili med seboj povezani. Drug za drugega naj bi molili in si med seboj tudi drugače pomagali. Pripravljeni naj bi bili po svojih močeh pomagati tudi cistercijanski skupnosti, če bi bilo to kdaj potrebno.

Odmevi

Prijateljica mi je pripovedovala o molitveni skupini, ki nastaja v vaši opatiji v Stični. Sklenila sem, da se vam pridružim. Ne morem vam obljubiti pogostna vidna srečanja, saj sem stoodstotni invalid. S srcem in dušo pa bom z vami vsemi v molitvi, tihem darovanju upanja, sreče pa tudi bolečin in žrtev. Utrjujmo edinost z Gospodom in med seboj! Upajmo in molimo skupaj!

Morala bi pričeti svoje pismo s pesmijo, da bi izrazila vso svojo notranjo radost ob rojstvu Bernardove družine: Hvala večnemu Bogu …

V tej puščobi življenja si je tak dan, kot je srečanje Bernardove družine v Stični, treba ukrasti.

Kako osrečujoče je, pripadati družini redovne skupnosti, ji z molitvijo pomagati in biti tudi sam deležen njenih molitev! Zato Bogu hvala za Bernardovo družino, ki je še bolj osmislila moje življenje. Želim, da bi ga tudi mnogim drugim.

Zelo rada sprejmem vaše povabilo, da me včlanite v Bernardovo družino. Bom tudi izpolnjevala dolžnosti, kot jih veleva. Ne bom izmolila samo ene desetke, cel rožni venec! Saj imam dosti časa, ko sem sama. Naj bom pa v samoti z Bogom, da mi ne bo tako dolgčas.